"NE MO@E[ DA JA IMA[ @ENATA NA FILIP, BRATOT SVOJ"

Sveti Jovan go krstil Hristos i pred svetot tvrdel deka toj e sin bo`ji, koj gi zel grevovite na svetot vrz sebe, za da go spasi. Vo toa vreme vo Rimskata Imperija vladeel kraen nemoral. Irod caruval vo Galileja. Toj ja isteral svojata zakonska `ena i bludno `iveel so Irodijada, `enata na svojot `iv brat Filip.

Sveti Jovan silno i hrabro go izobli~il Iroda: "Ne ti e dozvoleno da ja vodi{ `enata na tvojot brat" (Sv. ev. po Marko), poradi {to bil frlen vo temnica.

Na rodeniot den Irod priredil zabava vo svojot dvor, vo Sevastija Galilejska. Pred gostite, predizvikuva~ki igrala Salomija, }erkata na Irodijada.

Irod, pijan i moralno rasipan, zaveden od nejzinata temperamentna i zavodliva igra, vetil deka }e &  dade s# {to }e pobara. Nagovorena od zlobnata majka, taa ja pobarala glavata na Sveti Jovan Krstitel.

Xelatot, po naredba na Irod, mu ja presekol glavata na Svetecot vo zatvorot, ja donel na ~inija, "ja predal na devojkata, a devojkata na majka si". Od Jovanovata glava blikala sveta crvena topla krv, a ise~enata vrela usta s# u{te se dvi`ela i gi izgovarala poslednite zborovi koi mu gi rekol na Irod: "Ne mo`e{ da ja ima{ `enata na Filip, bratot svoj".

Zlobnata Irodijada, so seta svoja slast i zadovolstvo, go izbodela so igla jazikot na pravedniot Prorok. Jovanovite u~enici go zakopale obezglavenoto telo na Svetecot. Glavata ja zakopala Irodijada na ne~isto mesto. Zavodlivata tan~erka Salomija pominala pokraj zamrznatata reka Sikoris i propadnala vo nea do vratot. Mrazot &  go stegal grloto taka {to taa pretala so nozete vo "kako {to nekoga{ igrala vo dvorot na Irod". Ostriot mraz &  ja otsekol glavata, a vodata go odvlekla nejzinoto telo. Glavata na Salomija &  ja donesle na Irodijada na ~inija, isto kako nekoga{ glavata na Sveti Jovan Krstitel.

Sveti ma~enik Fanurij se slavi na 27.8./9.9. Vo 14 vek, za vreme na iskopuvawata na ostrovot Rodos pronajden e star hram so negova ikona, na koja e pretstaven kako mlad i mnogu stradalen vojnik za Hrista. Rodoskiot Mitropolit Nil (1355-69) go obnovil negoviot hram, napi{al bogoslu`ba i ja postavil ikonata na poklonenie.

Golemiot ma~enik i ~udotvorec Fanurij se po~ituva vo Makedonija, na ostrovite Rodos i Krit i drugi mesta. Osobeno se slavi vo Misir - Egipet. Tamu postoi predanie deka negovata majka bila gre{nica.

Sveti ma~enik Fanurij

Sveti Fanurij zavr{il ma~eni~ki, kamenuvan od neznabo`cite, zaradi Hrista. So zborovite: "Zaradi ovie moi maki za Tebe, pomogni im Gospodi na site onie {to }e se molat za spasenie na Fanurievata gre{na majka", toj ja iska`al qubovta kon Boga, no i gri`ata i qubovta kon svojata majka. Vernite Hristijani ja ispolnuvaat negovata `elba so molitvata: "Spasi ja Gospodi majka mu na Sveti Fanurij i pomogni mi mene gre{niot". Makedonskiot svetec Sveti novoma~enik Anastasij Strumi~ki, ~esniot branitel na Hristovata vera, roden e vo Radovi{, Strumi~ka eparhija. Go izu~il oru`arskiot zanaet. Frlen e vo temna zandana, `estoko tepan, okovan vo te{ki prangi, maltretiran, raskrvaven, nare~en budala i tvrdoglav |aur, isto{ten, so duhovna sila izvikal pred turskite sudii:

Sveti novoma~enik Anastasij Strumi~ki

"Jas si ja sakam hristijanskata vera i svojot Bog Isus Hristos i za nea podgotven sum da umram. Jas Tur~in ne stanuvam". Hristoviot ma~enik, na patot kon svojata Golgota, pred da stigne do gubili{teto, so silen duh, no so napu{tena telesna sila, go ispu{til svojot duh, vo Solun na 29.8.1794 godina vo 20-ta godina od svojot `ivot.