DOCNORIMSKI I VIZANTISKI CAREVI KOI PRESTOJUVALE VO MAKEDONIJA

[to se odnesuva do na{ata tema, se znae deka od rimskata okupacija na Makedonija, pa s# do prenesuvaweto na prestolninata na Rimskoto carstvo vo Konstantinopol, t.e. do (uslovno ka`ano) po~etnata godina na egzistiraweto na Vizantija, na ~elo na Rimskoto carstvo se nao|ale nad sto imperatori ili uzurpatori na krunata. Prakti~no e nevozmo`no da se utvrdi koj od niv prestojuval vo Makedonija. Pogore gi navedovme imiwata na onie za koi najdovme vakvi podatoci, no toa voop{to ne zna~i deka i golem del od preostanatite rimski carevi ili uzurpatori na krunata ne prestojuvale vo na{ata zemja bez da bide decidno zapi{an nivniot prestoj. Od edna strana se znae deka imperatorite neretko gi posetuvale oblastite so koi vladeele. No, od druga strana nekoi rimski vladeteli se nao|ale na prestolot i pomalku od edna godina, a prestolninata na Rimskoto carstvo (Rim) sepak se nao|a podaleku od Makedonija. No, ni toa ne mora da zna~i deka ovie vladeteli (von periodot na svoeto kratko vladeewe) ne prestojuvale vo Makedonija.

Za nekoi rimski carevi vo makedonskiot folklor ostanale i narodni umotvorbi, kako {to e prikaznata za poznatiot rimski car Trajan (98-117), koja gi opi{uva negovite "kozji u{i". No, za car Trajan se znae deka podolgo vreme prestojuval na Balkanot i na Bliskiot Istok kade gi pro{iril teritoriite na Rimskata Imperija. Pove}e od sigurno e deka i ovoj rimski car prestojuval vo Makedonija.

Zna~i za onie rimski carevi koi vr{ele osvojuvawa, zadu{uvawa na vostanija ili prestoj poradi nekoja druga pri~ina vo isto~nite rimski provincii, re~isi so sigurnost mo`eme da ka`eme deka minuvale i niz Makedonija. Za onie carevi, pak, koi kratko vladeele i za koi nema podatoci deka patuvale vo isto~nite delovi od carstvoto, pomalku e verojatno deka prestojuvale vo Makedonija, iako ni toa so sigurnost ne mo`e da se ka`e.

Vo vremeto na rimskoto vladeewe vo Makedonija ve}e spomnavme deka vo na{ata zemja prestojuvale i izvesen broj hristijanski svetiteli, za {to ve}e pi{uvavme.

Dodeka za del od ranorimskite i zapadnorimskite vladeteli ne mo`e so sigurnost da se ka`e koi od niv prestojuvale vo Makedonija, glavno poradi toa {to Rim (kako prestolnina na carstvoto) sepak se nao|a podaleku od Makedonija (posebno ova se odnesuva na zapadnorimskite vladeteli, t.e. na rimskite vladeteli koi vladeele so zapadniot del od carstvoto vo periodot po podelbata na Rimskata Imperija koga Makedonija ne bila pod nivna vlast), slu~ajot so vizantiskite carevi e poinakov. Glavniot grad na Vizantija (Konstantinopol) se nao|a na samo nekolku stotici kilometri od Makedonija. Ova zna~i deka Makedonija im bila vedna{ na dofat na vizantiskite carevi, poradi {to mo`e da se ka`e deka najgolemiot broj od niv prestojuvale vo Makedonija, sekako vo periodot koga na{ata zemja se nao|ala vo granicite na Vizantija. Ovde treba da se ima predvid i ulogata na Solun, koj bil eden od najva`nite vizantiski centri i koj ~estopati bil posetuvan od vizantiskite vladeteli.

Carot Konstantin Veliki

Vo Makedonija sigurno deka prestojuval Konstantin Veliki (okolu 234-337 g.). Rekovme deka go izgradil gradot Konstantinopol, koj ostanal kako prestolnina na Vizantija s# do 1453 godina. Konstantin se rodil vo dene{niot srpski grad Ni{ (zna~i ne tolku daleku od granicata na Makedonija). Tatko mu bil voen zapovednik, koj vo 305 godina stanal kovladetel na Rimskata Imperija. Po smrtta na svojot tatko Konstantin stanal imperator. Vo 313 godina go donel Milanskiot edikt, spored koj hristijanstvoto stanalo ramnopravna religija vo Rimskata Imperija. Do 324 godina vladeel zaedni~ki, a potoa samostojno. Vo 324 godina po~nal da go gradi Konstantinopol, a vo 330 godina go proglasil za nova prestolnina na Imperijata. Vo 325 pretsedaval so crkovniot Sobor vo Nikeja. Izgradil i izvesen broj crkvi. Po~inal vo 337 godina. Sigurno deka za vreme na svoite patuvawa niz isto~nite i zapadnite predeli na Imperijata carot Konstantin barem nekolku pati minuval ili prestojuval i vo Makedonija. Vpro~em i negovoto ime e ostanato vo nekolku tvorbi od makedonskiot folklor.

Po Konstantin Veliki, pa s# do krajot na postoeweto na Vizantija so ovaa dr`ava vladele okolu 120 vladeteli. Ovde se vklu~eni i latinskite i nikejskite vladeteli, koi vladeele so teritorii {to prethodno gi dr`ela Vizantija. Nekoi od niv bile celosno bezli~ni kako vladeteli, a nekoi ostavile gramaden udel vo svetskata civilizacija.

Justinijan Prvi

Za nekoi od niv postojat jasni svedo{tva deka prestojuvale vo Makedonija, a vo na{ata zemja se rodil i najpoznatiot vizantiski imperator Justinijan Prvi (483-565). Justinijan se rodil nekade vo blizinata na Skopje i vo momentov makedonskite arheolozi s# u{te se obiduvaat to~no da go lociraat negovoto rodno mesto. Na ~elo na vizantiskiot prestol zastanal po smrtta na svojot rodnina Justin vo 527 godina. Justinijan go razubavil Konstantinopol, zna~itelno gi pro{iril granicite na Vizantija, a negova cel bila da ja obnovi Rimskata Imperija od vremeto na svojot zenit. Pritoa uspeal da povrati golem del od teritoriite na porane{noto Rimsko carstvo. Vo 534 godina go promoviral Justinijanoviot zakonik, koj prethodno celi deset godini bil podgotvuvan od komisija na ~elo so juristot Trebonijan. Elementi od ovoj Zakonik denes pretstavuvaat osnova vo zakonite na mnogu evropski zemji. Kako sin na makedonskata zemja, Justinijan ostanal zapameten i vo tvorbi od makedonskiot folklor.

Da go ka`eme i toa deka Justinijan, no i Konstatin Veliki, odvaj dali znaele i da zboruvaat gr~ki. Kako ilustracija za ova }e spomeneme citat od

Vakvata konstatacija e vo celosna sprotivnost so agresivnite tendencii kaj nekoi istori~ari koi uporno sakaat Vizantija da ja prika`at kako "gr~ka dr`ava", a vizantiskite carevi kako "Grci".

Vo Makedonija prestojuval Justinijan Vtori (685-695 i 705-711) za vreme na svojot voen pohod protiv Bugarite i protiv Makedonskite sklavinii.

Vo Makedonija prestojuval i vizantiskiot imperator Anastasie Vtori (713-715). Toj bil simnat od vlasta od Teodosie Treti, po {to pobegnal vo Solun, kade stanal monah. Prakti~no toj `iveel vo Makedonija pove}e godini. Vo 720 godina podignal bunt preku koj se obidel povtorno da dojde na vlast vo Vizantija, no bil faten i ubien.

Vo Makedonija prestojuval i Stavrakij, koj na krajot od 8 vek isto taka dejstvuval protiv sklaviniite, a vo 811 zastanal na ~elo na Vizantija.

Vo Makedonija prestojuvale i vladetelite od makedonskata dinastija, za koi rekovme deka i samite bile potomci na drevnite Makedonci. Me|u niv, najpoznat e Vasilij Vtori Makedonski, koj li~no u~estvuval vo borbite protiv Samuil i negovite naslednici vo Makedonija.

Vo Makedonija prestojuval i Aleksej Prvi Komnen (1081-1118) za vreme na borbite protiv Normanite.

Vo Makedonija prestojuval i vizantiskiot car Aleksej Treti Angel (1195-1203), koj vo 1199 godina li~no u~estvuval vo borbite protiv samostojnoto vladenie na Dobromir Hrs.

Vo Makedonija prestojuval i vizantiskiot car Andronik Treti Paleolog (1328-1341). Toj li~no gi predvodel borbite protiv srpskite navleduvawa vo na{ata zemja vo 1330 godina.

Vo Makedonija prestojuval i vizantiskiot car Jovan Kantakuzin (1347-1354). Toj li~no u~estvuval vo voenata intervencija protiv srpskata vlast vo Makedonija okolu Ber, Voden, Meglensko i Ostrovsko vo 1350 godina.

Vo Makedonija prestojuval i vizantiskiot despot Manojlo Paleolog koj go iskoristil porazot na vojskata na Volka{in i Ugle{a kaj Marica za da navleze i da osvoi del od Makedonija.

Sigurno deka i za preostanatite vizantiskite carevi (od dinastiite na Komnenite, na Paleolozite i drugi) mo`e da se ka`e deka najgolemiot del od niv prestojuvale vo Makedonija.

Od vremeto na vizantiskiot period vo Makedonija prestojuvale i izvesen broj patepisci (Nikifor Grigora i drugi), potoa arhiepiskopi i episkopi koi bile ispra}ani na slu`ba vo Makedonija i drugi vidni li~nosti od Vizantija.

Vo periodot na docnata drevnina vo Makedonija prestojuvale i voda~i na narodi, koi podolgo ne vladeele so Makedonija, tuku ovde doa|ale poradi razni drugi pri~ini (pqa~kosuvawe, voeni pohodi kon istok i sl.).

Hunskiot voda~ Atila