Trgnete gi racete od na{ata bibliska zemja

So ilindenska po~it kon deloto na Goce Del~ev, ve povikuvam gospoda od Amerika i Evropa, dojdeni vo Makedonija, da si odite od na{ata zemja!

Vie ste nepo`elni. Dovolno e s# {to do`ivuva makedonskiot narod, so va{ blagoslov, od [iptarite. Odete si tamu od kade {to ste dojdeni!

Ponesete si gi so sebe site divja~ki ordi koi so va{a sestrana poddr{ka gi ubivaat potomcite na Aleksandar, Goce, Ilinden. Ru{at i palat ku}i kako {to ne bilo ni vo tursko ni vo srpsko ni vo fa{isti~kata okupacija.

Nie, borcite od narodnoosloboditelnite brigadi i dene{nite patrioti na bibliskata zemja, }e vospostavime sami mir i me|usebna qubov koi postoeja dodeka ne ni ja nametnavte va{ata podmolna politika.

Simnete gi racete od na{ata bibliska zemja, a omilenite vi [iptari, odnesete gi vo va{ite zemji za tamu da ja sozdavaat "Golema Albanija".

Katerina Trajkova - Nurxieva, borec od NOB, Goce Del~ev - Bugarija


 

Otvoreno pismo do site stranski "demokrati"

Ostavete ja Makedonija vo mir

Po~ituvani gospoda!

Vo nikoj slu~aj nema{e da vi napi{am vakvo pismo ako so mojata dr`ava be{e s# v red. Povtorno i po kojznae koj pat istorijata vo Makedonija se povtoruva. Vie im pomognavte na ozloglasenite odmetnici Xemo, Haso i Mefail da se povampirat, da gi nateraat nivnite pravnuci da se organiziraat vo bandi, da ubivaat, kidnapiraat, siluvaat, kradat, palat i ru{at s# {to e makedonsko, na Makedonecot - niven sosed i dov~era{en prijatel. Xemo i Mefail terorot vrz Makedoncite go vr{ele so pomo{ na fa{istot Musolini, a nivnite pravnuci toa go pravat pod va{a zakrila.

Nikoga{ sami. Samo kukavicite sakaat nekoj da im pomogne. Zo{to vie tolku mnogu lelekate i se borite za pravata na Albancite vo Makedonija? Pa tie imaat pove}e prava od koja bilo malcinska zaednica vo svetot!

Ka`ete mu na svetot deka istite tie Albanci imaat triesetina pratenici vo Parlamentot, nekolku ministri vo Vladata, `iveat vo rasko{ni ku}i, vozat luksuzni avtomobili. So seto ova ne se zadovolni i ubivaat. Gi ubivaat Makedoncite, a vas ve kupuvaat so pari. Tie pari se valkani i zaraboteni so trgovija na oru`je, droga, belo robje, trgovija so deca. Tie pari koi gi "zarabotile" vo va{ite zemji se okrvaveni i so niv ve kupuvaat, a koga celosno }e ve kupat i vas }e po~nat da ve ubivaat. ]e gi ubivaat va{ite deca, a vie }e se ~udite zo{to toa go pravat va{ite prijateli. Kaj niv praviloto prijatelstvo ne va`i. Nivnite pari tie sakaat da gi isperat zaedno so vas, vo va{ite peralni i so va{i race. Sega pra}ate nekakvi "`etvari"!? Ne ni trebaat. Nie sme pogolemi `etvari od vas. Ostavete n# nas sami da si ja napravime `etvata, a koga `neat na{ite `etvari go ~istat i kakolot koj se nao|a vo kumanovskite i tetovskite poliwa.

Da ve potsetam deka krvnikot Xemo vo 1943 godina go razurna manastirot "Sveti Simeon Stolpnik" vo Simnica, a negovite pravnuci go miniraa Le{o~kiot manastir. Na{iot prerodbenik Kiril Pej~inovi} koj po~iva pokraj urnatata crkva "Sveti Atanasij" sigurno se prevrtuva vo grobot i gi prokolnal ovie nevernici. Ova remek-delo na na{ite neimari i zografi go nema. Sekoj hristijanin i ~esen gra|anin se rasplaka. I Sevi{niot Gospod Bog se rasplaka. Do`dot {to tie denovi pa|a{e vo Makedonija bea solzite Gospodovi. Toj gi oplakuva{e zaginatite makedonski braniteli, opo`arenite ku}i, crkvi i manastiri.

Ovie odmetnici vi go otkrija obrazot i sega nikoj ne veruva vo va{ite demokratski nameri. Vie nikoga{ ne ste bile za demokratija, tuku ste al~ni za pari. So va{ata al~nost gi terate lu|eto da se mrazat i ubivaat. Zo{to? Vie sakavte da mu ka`ete na svetot deka Makedoncite se varvari i ubijci koi go ubivaat "mirnoto" albansko naselenie. Vo toa ne uspeavte. Zatoa "gospoda demokrati" odete si vo svoite zemji i ne vra}ajte se pove}e. Ostavete gi na{ite majki i semejstva da gi oplakuvaat svoite zaginati ~eda. Ostavete ja Makedonija vo mir, a na va{ite deca ka`ete im deka parite koi gi "zarabotile" vi gi podarija albanski platenici i ubijci. Tamu vo va{ite zemji borete se za pravata na Ircite, Albancite, Baskijcite, Meksikancite.

Na kraj, gospoda me{etari i "~esni demokrati", }e vi citiram edna izreka od golemiot mislitel Fenelon: "Site lu|e se bra}a, pa sepak se kolat me|u sebe. Divite yverovi se pomalku surovi. Lavovite ne vojuvaat protiv lavovi, nitu tigrite protiv tigri. Tie gi napa|aat samo `ivotnite od drug vid. Samo ~ovekot, iako ima razum, go pravi ona {to `ivotnite bez razum ne go pravat".

Blagoja Radevski, Sopotnica


Evropa vo kusi pantaloni

Sme{no i poni`uva~ki e kako bogatite i mo}nite dr`avi na Zapadna Evropa, bez ogled na svojata dolga kulturna i nau~na tradicija, izgledaat kako de~iwa vo kusi pantaloni, bez svoe "jas" pred u~itelot SAD. Nikade ja nema tolku falenata demokratija i slobodata na mislewe - site "mislat edno" i gi recitiraat stavovite koi ve}e podgotveni gi dobile. Dostoinstvoto da se ima kriterium e zagubeno. Imeno, tie pred o~iglednite etni~ki ~istewa od strana na albanskite teroristi, zdu{no poddr`ani od albanskoto etni~ko malcinstvo, kako i pred ubivaweto i masakriraweto na Makedoncite, nivnoto ograbuvawe, gi vrtat glavite, ne sakaat da znaat za toa i pokraj izvestuvawata na nekoi od svetskite mediumi koi ne se pod kontrola na vlasta. Tie go pra{uvaat u~itelot SAD {to treba da vidat i da znaat!

d-r Predrag Nikolovski


Mediumite servis na Zapadot

Do redakciite na makedonskite mediumi!

Pove}e od o~igledno e deka najgolemiot broj doma{ni mediumi (kako pe~atenite, taka i elektronskite) se odnesuvaat kako da se servis na NATO, EU (a za `al i na ONA), koketirajki so niv preku favorizirawe dezinformacii {to na ovie strukturi, vo ovoj moment, najmnogu im odgovaraat. S# pomalku go slu{ame ili ~itame glasot na slobodoumniot makedonski novinar, koj pred da po~ne da go podgotvuva svojot komentar proveruva kako na toa }e reagiraat NATO, EU i onie strukturi vo na{ata vlast {to ni go stokmija ovoj "spasonosen (poto~no velepredavni~ki) dogovor", so koj ne samo {to se uni{tuva dostoinstvoto na makedonskiot narod, tuku se pravi i voved za poslednata etapa za uni{tuvawe na makedonskata dr`ava. Prethodnica na ovaa etapa e uni{tuvaweto na zdravoto makedonsko tkivo vo koe do v~era bea pogolem del makedonski novinari. Za `al, izgleda deka tie prvi go zagubija svojot identitet. O~igledno e deka dosega se razlikuvaa samo dva polariteta - vlast i opozicija, a naj~esto odbiraa (se razbira ima i isklu~oci) vlast. Sega se dezorientirani, vo pra{awe e dr`avata, a so toa kako problematika ne se zanimavale, pa povtorno se orientiraat spored starite markeri, no imaat problem bidej}i i ednite i drugite se vo vlasta.

Izostanuvaat slobodni komentari vo odbrana na tatkovinata, vo odbrana na vistinata, a namesto niv ~itame i slu{ame za stranskoto voodu{evuvawe od "golemiot uspeh vo Ohrid".

Gospoda makedonski novinari, dokolku nemate hrabrost da pi{uvate i zboruvate otvoreno za vistinata vo Makedonija, toga{ barem zgolemete go prostorot za rubrikite pisma na ~itatelite, a tamu }e pi{uvaat gra|anite bez strav za toa kakov }e bide komentarot na EU, NATO i onie od na{iot vrv {to ni go stokmija Dogovorov zaradi "spas na dr`avata".

"Dnevnik" i "Telma" stoeja najcvrsto na linijata na objektivnata vistina i interesot na makedonskiot gra|anin, no se za~udiv od komentarot vo "Dnevnik" od 16.8.2001, vo vrska so slu~ajot vo Quboten. Se predlagaat komisii, se pravat procenki i sl. Vakvi komisii vo MVR dosega moralo da ima i inicijativata e vo red, dokolku ne e pottiknata so reakciite vo stranskiot pe~at. No, treba{e vo slu~aite so Vejce, Grup~in i Qubanci da bidete mnogu poglasni i pouporni kon stranskite mediumi, okolu hag{kata arbitra`a na tie nastani.

A, ste se zapra{ale li kako }e reagira stranskiot pe~at dokolku vo nivnata zemja se pojavat vooru`eni teroristi (bez ogled na toa kako se oble~eni) koi pukaat vrz bezbednosnite sili i maltretiraat gra|ani. Zarem e va`no kade se pogodeni i od koe rastojanie onie koi so pu{ka & se zakanuvaat na makedonskata dr`ava. Zarem e ne{to tuka sporno. Jas `iveam vo blizina na Quboten i dodeka se puka{e gi zasolnivme decata na sigurno. Ako toa bea civili bez nikakvi lo{i nameri, zo{to toga{ i tie ne bea zasolneti? Ili zo{to ne pobaraa, kako mnogupati dosega, da bidat evakuirani? Do koga }e gi osuduvame postapkite na na{ite bezbednosni sili, koi gi rizikuvaat svoite `ivoti vo odbrana na tatkovinata. Ste napravile li intervju so na{ite braniteli da vidite kolku od niv se raneti vo obid da legitimiraat ili predupredat takvi "civili". Site onie novinari koi imaat somnevawe vo deluvaweto na na{ite bezbednosni sili, neka pominat po eden den pokraj niv, tamu kade {to se puka, a ne na rastojanie od koe nabquduvaat so dvogledi i }e dobijat jasna prestava za vistinata.

Ova ne e povod da ja kritikuvame rabotata na ministerot na MVR. Ne deka e idealen, u{te pomalku nezamenliv, tuku od ednostavna pri~ina - toj so svoite borci hrabro se bori za Makedonija, a toa treba da ni bide pova`no od kakvo bilo podmetnuvawe na stranski novinari i doma{ni {pekulanti, koi sekoga{ se obiduvaat da ja zamatat vodata.

Gi povikuvam mediumite vo ovie sudbonosni denovi da bidat servis na tatkovinata i gra|anite. Gi povikuvam "Dnevnik" i "Telma" i ponatamu da rabotat, no mnogu pointenzivno vo odbrana na tatkovinata i vistinata, a preostanatite, koi dosega nemaa hrabrost toa da go napravat zaradi pritisokot od razni Brankovci, Bu~kovci, Qub~ovci i sli~ni, da go sledat nivniot primer.

Novinarskiot glas e edno od najsilnite oru`ja vo odbrana na tatkovinata.

Kiril Conev, Skopje


Evropa i Amerika "najgolemi protivnici" na terorizmot

Po~ituvani (ne) gospo|i Evropa i Amerika, zarem ne gledate deka ste pro~itani od skoro site miroqubivi narodi i dr`avi vo svetot? Zarem ne gledate i zarem ne slu{ate deka vo vas malkumina gledaat vistinski demokrati, vistinski pravednici vo sekoja smisla na zborot?

Zo{to taka se odnesuvate kon malite i poslabite, no duhovno pobogatite? Zo{to gospo|i ne{to {to e dobro i {to odi kon podobro, nastojuvate da go rasipete i sru{ite, a potoa se javuvate kako "spasitelki" i "pomagatelki"?

Zarem u{te mislite deka lu|eto vi veruvaat, zarem u{te o~ekuvate da ve sakaat i da ve po~ituvaat?

Site znaeme deka parite se vo vas, no isto taka znaeme deka tie pari se od iskoristuvaweto na na{ite rabotnici i "pereweto" na na{ite mozoci.

Ka`ete im i odgovorete im na na{ite rabotnici, doktori, profesori, popovi, na{ite `ivi i zaginati patrioti zo{to po sekoja cena nastojuvate da ru{ite edna, so iljada fakti doka`ana civilizacija koja na ovie prostori postoela i postoi skoro dve ipol milioni godini.

Zo{to gi ru{ite i negirate site iskopani grobovi, site arheolo{ki naodi za toga{nata civilizacija od vremeto na Aleksandar Makedonski pa s# do denes? Zo{to istiot toj vojskovodec go izu~uvate vo site voeni istorii, od druga strana nastojuvate so site sili da go negirate postoeweto na Makedoncite, a istori~arite pak, so pomo{ na parite, pi{uvaat deka po poteklo sme od starite Sloveni? Vo nikoj slu~aj nema smisla!

Zarem ste zaboravile deka u{te na po~etokot na 20 vek ste u~estvuvale vo ru{ewe na edna dr`ava i raseluvawe na edna nacija, narod {to postoel od iskona? Zarem se upla{ivte od golema dr`ava i golem narod? Nie kako golem narod }e ostaneme s# do posledniot, no isklu~ivo so na{ata ostroumnost i bistrina vo na{ite glavi, so na{ata gostoprimlivost, so na{ata dobrina, toplina, bliskost i humanost.

Za `al gospo|i Evropa i Amerika, vie ne smeete da ja priznaete vistinata za holokaustot nad Makedoncite, stari i mladi, ma`i i `eni, sinovi i }erki, {to ni go napravivte po Prvata i Vtorata svetska vojna. Vam vi be{e pova`no da zazemete podobri pozicii na geografskiot prostor na Balkanot, za podobra kontrola i eksploatacija na vrednostite i blagodetite na prirodata i narodot na{ makedonski.

Vie gospo|i malku mo`ete da zboruvate za moralni vrednosti, za humanost, za gostoprimlivost, pa duri i za demokratija. Kaj vas demokratijata se odr`uva i sproveduva so fizi~ka sila vo bukvalna smisla na zborot. Vie ste vo nedostig na mnogu ~ove~ki vrednosti, nemate ~uvstvo za humanost!

Zarem ne gledate deka ste vo nedostig i so visokokvalifikuvan stru~en kadar, pa zatoa na{ite tehni~ki sposobni lu|e gi "lovite" za dobri pari. Primeri za toa ima mnogu vo celiot svet.

Gospo|i Evropa i Amerika, va{ite narodi se vo dlaboka kriza so zdravjeto. Vie s# pove}e i pove}e `iveete "ve{ta~ki", so pomo{ na sedativi. Kaj vas se pojavija prvite najlo{i raboti, upotreba na drogata od site vidovi, homoseksualnoto odnesuvawe i dr. Vie po ve{ta~ki pat ja proizvedovte najgolemata ~uma na svetot, sidata! Vie gospo|i ne mo`ete bez tie ve{ta~ki medikamenti i sekojdnevno morate da gi koristite za da mo`ete kolku tolku da se dvi`ite, pa duri i ve{ta~ki da se smeete pred mediumite.

Vie ste "najgolemi protivnici" na terorizmot? Ne gospo|i, vie ste postojano so dve lica, od edna strana istite gi pomagate, a od druga strana drugite gi "branite". Toa go napravivte vo na{ata dr`ava Republika Makedonija, zarem ne?

Toa {to ni go napravivte ne go zaslu`ivme so ni{to, ne dadovme nikakva pri~ina za toa, nitu edno kam~e ne frlivme vrz ku}ite i avtomobilite na gostite od stranstvo, a da ne zboruvame za nekakvi formi na terorizam.

Za `al, vie najgolemite teroristi gi narekovte buntovnici i vostanici za ~ovekovi prava! Vie gi poddr`uvate najgolemite {verceri, kriminalci i teroristi, tie ve kupija i preku vas i so vas perat pari. Vie ja poddr`uvate najgolemata mafija vo Evropa, a mo`ebi i vo svetot.

Vie nemate ~uvstvo za humanost, za moralni i za ~ove~ki vrednosti! Vie ste ve}e pro~itani od site narodi i dr`avi, materijalno posiroma{ni, no so ogromno duhovno bogatstvo!!!

Blagoj Dav~evski, [tip


Da se formira partija na doka`ani Makedonci

Po deset godini od postoeweto na makedonskata dr`ava se poka`a deka najgolem neprijatel na makedonskiot narod bile upravuva~ite na dr`avata, a golema odgovornost snosime i samite nie. U{te vo vremeto na Jugoslavija koga vo stranstvo skoro site narodi od porane{na Jugoslavija imaa etni~ki klubovi i rabotea na sozdavawe na svoi etni~ki dr`avi, a za toa bea napi{ani i mnogu knigi, nie Makedoncite, kako vo Makedonija taka i vo iseleni{tvo (ne site, da ne bidam pogre{no sfaten), slepo veruvavme vo ne{to prirodno neostvarlivo i bevme edni od najvernite Jugosloveni. Narodski re~eni, nie bevme pogolemi Srbi i od samite Srbi. No, ne samo vo Vardarska Makedonija, taka e i vo Grcija kade imame Makedonci koi se pogolemi Grci od Grcite, a vo Bugarija imame pogolemi Bugari od Bugarite. Vodeni od toj fakt, {to ne e slu~aj so druga na{a sosedna zemja, a za nas golema i sramna tragedija, ni trebaat novi lu|e so makedonska nacionalna vizija, koja }e ja opfa}a istorijata od anti~ka Makedonija do denes. Taka sekoj Makedonec }e se raspoznava po svojot koren, a s# drugo zasekoga{ da ostane na buni{tetoto od istorijata. I vo idnina, koga }e se sretneme so Makedonec od koj bilo del na Makedonija da ne se raspravame koj e makedonski Bugarin, makedonski Grk, makedonski Srbin ili makedonski Sloven, tuku site zaedno da rabotime kako etni~ki Makedonci za dobroto na Makedonija. A primerot treba da go gledame od sosedite, oti na nacionalen plan zaostanuvame mnogu. Tie toa go napravile mnogu porano. Ne gledam zo{to makedonskite vlastodr{ci manipuliraat so na{ata nacionalnost i so toa mnogu go unesre}ija narodot (pr. poslednite leksikoni i atlasi vo Zapadna Evropa). Za razlika od drugite jugoslovenski republiki i nekoi sosedi, Makedonija e pretstavena kako edna od najstarite i me|u prvoformiranite dr`avi vo svetot od antikata do denes, vo koja `ivee makedonskiot narod koj e podelen na tri dela. A koga stranskite zemji ni ja pi{uvaat istorijata i n# poistovetuvaat so edna slavna bogata istorija, so poznatite svetski li~nosti od makedonsko poteklo koi go zadol`ile svetot, kako Aleksandar Makedonski, Aristotel, Kleopatra i mnogu drugi, toga{ ako sakame pove}e da nau~ime za niv i drugite treba da ja koristime stranskata literatura!?

Ako sakame Makedonija da bide po~ituvana od svetot treba temelite na istorijata da bidat cvrsto postaveni na antikata, bidej}i na{ite nedou~eni istori~ari ne samo {to go stavaat makedonskiot narod vo zabluda, tuku si poigruvaat so edna civilizaciska kultura koja e po~ituvana vo celiot svet. I na krajot, za da se spasime od ova dene{no politi~ko i istorisko zlo, potrebno e da se formira partija na makedonski doka`ani intelektualci koi }e rabotat za za{tita na svojot narod, na pr. Xorx Atanasoski, Todor Petrov, Aleksandar Donski, Kole Mangov, Bla`e Ristovski, Ta{ko Bel~ev, P. Kosturski, R. Popovski, N. Stojanov, N. Oginar i mnogu drugi zaslu`ni Makedonci koi neumorno rabotat za afirmacija na makedonskata dr`ava, istorija i nacija.

Dragi Trajkov, Germanija


Evropo, ostavi gi Makedoncite na svojata zemja!

Gospo|o Evropo- EU! I go klade ja`eto okolu krevkiot vrat na mojata Makedonija so konkretno jasna cel: da se ven~a koga }e bide umna moma; koga }e nau~i da go igra evropskoto oro, koga }e za`ivee evropski `ivot, koga }e prestane da puka na onie {to pukaat, ja zarobuvaat i ubivaat ovaa moja moma Makedonija, sega svr{enica za EU. Natamu: Sve~enata ven~avka so muzika i bogato go{tevawe }e se odr`i po iks godini ako dotoga{ ostane nekoe del~e od mojata Makedonija. Mojata Makedonija, tokmu od Evropa u{te pred blizu eden vek raspar~ena do nemajkade, podelena na ~etiri volci da ja jadat duri i do dene{ni dni. Sega od Makedonija se bara da im se dade u{te eden del na Albancite za pogolema Albanija. Za EU ne do{le na red drugite nacionalnosti koi `iveat slo`no i komotno vo Makedonija. Za onie koi doprva }e dojdat vo Makedonija }e pravime esap koga ve}e }e bide mojata tatkovina vo brak so mojot zet EU.

Baraj si Evropo drugi slugi da ti sluguvaat koga }e vlezat, a u{te pove}e nevlezeni, kako {to e najnoviot primer so Ukraina, ~ij minister go dovle~ka vo Makedonija za da im ka`e pod tvoj diktat deka nema oru`je s# dodeka makedonskata vojska puka vo onie {to ubivaat.

Jas ne sakam mojata Makedonija da vleguva vo tvojot evropekol. Pred da vleze }e go "okrka" najdebeliot tvoj evro stap. Zatoa ostavi ja vo mir i spokojstvo mojata Makedonija da si `ivee kako {to `iveela pove}e od dva mileniuma. Neka prodol`i za vekutum veka i ponatamu. Sama, osamostoena, integrirana, multietni~ka, gra|anska, demokratska, miroqubiva, ~esna, sveta, svetla, crkovna, kulturna, raspeana, razigrana, tvore~ka, sozdava~ka.

Tebe Evropo potreben ti e eden op{iren kurs po istorija. Ti aber nema{ za istorijata na makedonskiot narod, a istorijata na site sosedi na Makedonija ja znae{ od falsifikatite {to tebe i na cel svet im gi piknale pod nos deka samo tie se s# i se{to na ovoj zbrlaven Balkan od niv, a sega i od tebe u{te pove}e Evropo - EU.

Eve i eden najnov primer. Nivnata ONA te izlaga deka }e bide mirna, ama pove}e se razbesna vo strelawe, napa|awe, gnasno tormozewe na Makedonci, ograbuvawe, palewe, zazemawe teritorii, vr{ewe bezbroj gnasotii. Arno ama, za da da izleze pred tebe ~ista sega izmisli na cel svet da mu ka`e (ti najverodostojno }e poveruva{ vo lagata) deka toa ne go pravela ONA ami ANA - izmisleno ime za istite gnasi.

Madam Evropo-EU! Organiziraj si eden pove}emese~en kurs po istorija za Makedonija. Da nau~i{ verodostojno koja e Makedonija, od koga postoi do kade se nejzinite vistinski granici, na koj jazik govorat i od koga govorat Makedoncite pa zaedno so ova i s# drugo. Povikaj gi na kursot i site makedonski sosedi koi preku raznite nivni re`imi postojano sakale da "lapnat" od mojata Makedonija. Neka nau~i tvojata ~lenka Grcija deka Aleksandar Makedonski bil samo makedonski, a nikoga{ gr~ki. Neka razbere tvojata sledna ~lenka Bugarija deka car Samoil bil car makedonski, a ne bugarski i deka Bugarite se na{le pod negovo ropstvo.

Na Srbite da im se ka`e istoriskata vistina za Kameniot most na Vardar, srede Skopje, deka ne go gradel car Du{an, tuku Justinijan Prima u{te pred 800 godini pred ra|aweto na srpskiot car Du{an. Albancite neka razberat i neka im ka`uvaat i na nivnite pokolenija koga e formirana dr`avata Albanija, dali postoela i koga to~no albanska noga za prvpat stapnala na makedonska zemja i od najnovo vreme za poslednive triesetina godini i kolku pati se zgolemil brojot na Albancite dojdenci od Albanija i Kosovo...

Gospo|o, madam Evropo EU! Ku~iwata {to gi ranevme nie, a gi mazni{ ti, ve}e gi fatilo besnilo. Sega laat, ja kasaat i ja jadat mojata Makedonija, ama sakam da me po~ue{ da ti ka`am deka taa ku~e{ka glutnica eden den }e se nafrli i na tebe, moja draga Evrosilo.

Trajan Dimitrioski, Avstralija


Metamorfozite na "nevladinite za{titari"

Si rekov, moram i jas edna{ da napi{am. "^a{ata se prepolni" od s#
{to e pro~itano, ~ueno, videno i storeno za i okolu ekologijata i za{titata na `ivotnata sredina i po{iroko.

Odedna{ s# po~na da se vrti okolu ekologijata, pa se pojavija i ekolo{ki piperki, jabolka, drami, sliki, poezija, crte`i, karikaturi, kozerii...

Koga vlegovme vo trendot na modata ekolo{ka, se pravea atraktivni ekolo{ki manifestacii, po~na i ekolo{ki karneval, so gas-maski na glavite na de~iwata. Vodeni od mislata deka de~iwata se na{a gri`a, idnina i nade`, so niv ja po~naa i edukacijata. De~iwata si se aktivni, go sobiraat |ubreto, metat, go ~istat ~etnikot, crtaat, peat, pi{uvaat i {to li ne, oti od mal se u~i, neli. A golemite? Golemite ne mo`at da se storat mali, pa koga i kako, tie, golemite, da go nau~at toa {to de~iwata go znaat?!

Metamorfozata ekolo{ka zafati nevidena ekspanzija. Gi istr~aa prekutrupa, skalilata na ekolo{kata evolucija i ekolo{ki se najdovme na vrvot. Se izrodija ekolo{ki dru{tva, broj im nema. A pome|u niv, nevidena borba koj da sadi, koj da se~e drva, koj da ja doka`uva za{titni~kata rolja i ekolo{kata svest. Nastanaa bezbroj akcii i trki za slikawe, pi{uvawe, ovekove~uvawe na {to e mo`no pogolem kup |ubre, havarii i da se dade {to e mo`no pognasna slika za na{ata nesposobnost za `iveewe vo zaednica, neznaewe, nekultura i nemoral od site aspekti i vidovi.

Ekolo{kite dru{tva se "nevladini", ama se smetaat kako katalizatori i stimulatori da & ka`uvaat na Vladata {to i kako treba da pravi. Oti,
nivnoto budno "ekooko" stra`ari, s# e pod nivna kontrola!

Sega, na red e drug eksperiment. ]e go polnat Dojranskiot Vir. ]e gi navrtuvale pobliskite i podale~nite suvodolici, nie }e go polnime, Grcite }e go praznat, pa taka nema da prete~e i ne }e se stori pakost!? Slu{am, na{ive nau~nici-entuzijasti velat }e go vratele `ivotot pod voda, nad voda i vo okolinata na Dojranskiot Vir. Daj Bo`e. Dali sme eksperimentalna laboratorija so odnapred zadadeni parametri i kolkav e nivniot broj?

Go skroija i Zakonot, vo nego polno ~oveci, a lu|eto nikade gi nema. Ne go znam urnekot po koj e kroen, ama znam deka na{iov Zakon e unikaten i oti nikoj ne }e posaka da go kopira. Iako go iskrpija so amandmani, pomagaa eksperti i od nadvor i odvnatre, slu{am, u{te }e go prikrpuvale. Partal na partal, kojznae {to }e izleze? A ~udo, s# funkcionira. Sekoj za sekogo, a seto za nikade!

Ejgidi nauko i vo nea ekologijo, ~ii s# mali prstiwa te dr`at! Na um mi doa|a edna seriozna misla: Za site dva miliona Makedonci ima mesto da se storat ministri za ekologija, a mo`at i drugo: ata{ea, ambasadori, pretsedateli, direktori, pogolemi i pomali! Site da gi vidat i da bidat videni, da go vidat svetot, da gi napolnat xebovite. E, za ova poslednovo potreben e eden uslov: aktuelnive da ne si pri{ivaat po nekoj prazen xeb, oti s# si velam deka nema da ostane ni od ednoto ni od drugoto! ]e si pomislite deka ovaa seriozna misla e budalesta?!

Kapak na site ujdurmi - nastanite so Topilnicata "Zletovo" so fabrikantite i gotva~ite na popari, koi nikoj na svetov ne mo`e da gi progolta i da gi svari. Kosata na glavata se kreva od brojki, stru~ni naodi, izjavi so koi site stanaa invalidi i degenerici. ^ini{, ~ovek ne mrda vo Veles, Vele{ko i po{iroko. Ako raboti Topilnicata, }e true. Ako ne raboti, nema plata. A tie {to ja zgotvija poparata, gledaat seir, nikade gi nema.

Kolkava e sega vrednosta na "Makedonsko soncence" {to go lepime na ekolo{kite makedonski zarzavati, ovo{ja, proizvodi? A svetot i Evropa znaat s# za nas. Vi teknuva li ~ija e opremata, ~ii se tehnologiite, pa i valkanite, ~ii se i kolku se surovinite {to toksiciraat…

Gospode, znae{ li barem Ti kolku zelenilo }e isturat zelenive i zelenkovcive na ova par~e zemja {to ni preostana?

Im blagodaram na dostojnite {to opstojuvaat, iako se malku. No, zo{to
mol~at?! Komu mu odgovara ova bezredie, jagma, sramota, grev?! Zarem ne sme site gubitnici? Izdr`i zemjo makedonska, i ovaa fortuna }e pomine. Pokraj s# {to si videla go zaode i ~etvrtiot milenium, a kolku vekovi ima pred tebe, samo Bog znae.

N. Kostoska