"I JAS ]E JA SLAVAM TVOJATA VISTINA ME\U LU\ETO"

So molitvi kon Boga, so spoznavawe na Boga, so solzi na pokajanie, so vozdr`uvawe od grev, so kopne` za ve~en `ivot, ja pobedil temninata na satanizmot, go pobedil privremeniot `ivot, ja potvrdil evangelskata svetlina i stanal svetec so svet i bo`estven lik. @iveej}i vo golemi te{kotii, so yverovi, gladen i `eden, vr{ej}i najte{ki podvizi, ne pa|al so duhot, ne gubel nade` vo Boga, ja ~uvstvuval Negovata za{tita i krepost, Bo`jata pravda i spasenieto od Nego.

Ispolnet so ~uvstvo na silna qubov i po~it kon Boga, kako i Svetiot prorok car David, mu blagodari na Sedr`itelot, go proslavuva Negovoto beskrajno sovr{enstvo "I jas }e ja slavam me|u lu|eto... Tvojata vistina, Bo`e moj! Za da ja objavuvam... silata Tvoja i pravdata Tvoja na sega{niot rod i na idniot".

Sveti Jovan se rodil vo mestoto Skrin, vo blizina na Sofija. Po smrtta na roditelite go razdal imotot na siroma{ni, se zamona{il i se oddal na osameni~ki `ivot na Rilskata Planina. Samo Bog gi znae site negovi trudovi i isku{enija. Dolgi godini toj ne videl ~ove~ko lice, no go otkrile ov~arite. Preku post, bdenie i molitvi primil nebesni darovi i gi lekuval bolnite. Sveti Jovan ja izvr{uval Bo`jata sveta volja, mu ugodil na Boga i se upokoil mirno vo Gospoda na 18.8. 946 godina vo 70-ta godina od svojot `ivot.

Negovite ~udotvorni mo{ti najprvo bile preneseni vo Sofija, pa ottamu za vreme na navleguvaweto na Ugrite bile preneseni vo Ungarija, pa povtorno bile vrateni vo Trnovo. Podocna, koga Turcite go zazele Trnovo, so posredni{tvo na sultanijata Mara Brankovi}, mo{tite bile preneseni vo Rilskiot manastir, kade po~ivaat i denes. Lu|eto masovno go posetuvaat manastirot i se poklonuvaat na mo{tite na Sveti Jovan Rilski, duhovnata uteha i radost za hristijanite. Se slavi na 18.8./31.8.

Vo vremeto koga Maksimijan upravuval so Isto~noto Rimsko Carstvo, najhrabriot vojnik vo rimskata vojska bil poznatiot Siriec, oficerot i potajniot hristijanin Sveti Andrej. Koga Persijcite neo~ekuvano gi napadnale Rimjanite, Andrej, poznat po juna{tvoto i na samiot car, dobil povisok ~in-stratilat (vrhoven komandant nad vojskovoditelite) i mu bilo naredeno da trgne protiv neprijatelot. Sveti Andrej gi izbral najdobrite vojnici i pred bitkata im rekol da go povikuvaat na pomo{, zaedno so nego, edinstveniot vistinski Bog, Gospod Isus Hristos, i neprijatelite }e is~eznat kako prav. So silata Hristova, rimskata vojska ja pobedila mnogubrojnata persiska vojska.

Pobedonosecot Andrej se vratil vo Antiohija, no bil obvinet kako hristijanin. Pred carskiot namesnik ja izjavil svojata vera vo Hrista i bil frlen vo temnica i ma~en na `elezen v`e{ten krevet. Bile ma~eni i negovite vojnici. Zaradi golemiot ugled me|u narodot i vojskata, carot naredil Andrej da bide pu{ten na sloboda, no da se najde druga pri~ina (a n# verata), pa da bide ubien. Sveti Andrej preku Bo`jo otkrovenie doznal za carskata naredba i so 2.593 vojnici zaminal vo Tars Kilikiski, kade po negovo barawe episkopite Petar i Non, vedna{ go krstile nego i negovite vojnici. No, carskite vlasti gi pratele.

Na ermenskata planina Tavros, vo mestoto Taksaniti, so prekloneti kolena, so molitva kon Boga, so podignati o~i i race kon neboto, `elni za ma~eni~ka smrt za Hrista, bez da se branat, gi podale vratovite pod me~evite na rimskite vojnici. Se izlil potok od ma~eni~ka krv na Hristovite verni vojnici. Episkopite, na toa mesto gi pogrebale telata na 2.593 ma~enici, koi ~esno nastradale zaedno so Sveti ma~enik Andrej Stratilat. Se slavat na 19.8./1.9.