Vo Makedonija prestojuval i poznatiot rimski vojskovoditel i imperator Oktavijan Avgust (Gaius Octavius Augustus). Se rodil vo 63 godina pred Hrista i bil prviot rimski imperator, koj uspeal da ja stabilizira Rimskata Imperija po pove}edeceniskite nemiri i gra|anskite vojni. Toj bil vnuk na Julie Cezar i kako takov bil predodreden da go nasledi ~elnoto mesto na Rimskata Imperija.

Marko Antonie

Za vreme na ubistvoto na Julie Cezar toj se nao|al vo Ilirija, po {to vedna{ se vratil vo Rim, kade zavladeal so Imperijata, zaedno so Marko Antonie i u{te eden general po ime Marko Emilie Lepid (Marcus Aemilius Lepidus). Taka bil sozdaden Vtoriot triumvirat. Trojcata vladeteli brgu gi likvidirale svoite politi~ki protivnici, a podocna prezele pohod protiv vojskata na Brut i Kasij (koi bile glavni organizatori na zagovorot za atentat na Julie Cezar i negovi izvr{iteli). Do presudnata bitka pome|u dvete vojski do{lo vo 42 godina pred Hrista blizu gradot Filipi vo Makedonija. Vo bitkata li~no prisustvuvale i Marko Antonie i Oktavijan Avgust. Vojskata na Brut i Kasij bila porazena, po {to tie izvr{ile samoubistvo. No, vo 40 godina do{lo do podelbi pome|u trojcata vladeteli od triumviratot. Taka, na Oktavijan Avgust mu bile dadeni na upravuvawe zapadnite provincii, a na Marko Antonie, isto~nite. Na Lepid na upravuvawe mu bila dadena Afrika. Nabrgu do{lo do sudir pome|u Oktavijan Avgust i Marko Antonie okolu toa koj da go kontrolira samiot Rim i oblasta na dene{na Italija.

Vo Makedonija prestojuval i Marko Antonie (Marcus Antonius). Ovoj poznat rimski general se rodil nekade okolu 83 godina pred Hrista. Vo slu`ba na rimskata vojska vojuval vo Palestina, Egipet i Galija. Za vreme na gra|anskata vojna pome|u Pompej i Julie Cezar, Marko Antonie vojuval na stranata na Cezar. Po ubistvoto na Julie Cezar, Marko Antonie, preku svoite govori, uspeal da go svrti raspolo`enieto na narodot protiv atentatorite i nivnite idei. Zaedno so Oktavijan Avgust i Lepid go formiral Vtoriot triumvirat spored koj trojcata vladeele zaedno vo Rimskata Imperija. Ve}e rekovme deka vo 42 godina pred Hrista vojskata na Marko Antonie i Oktavijan Avgust kaj makedonskiot grad Filipi ja porazila vojskata na Brut i Kasij, t.e. na ubijcite na Gaj Julie Cezar. Istata godina toj ja povikal egipetskata kralica od makedonsko poteklo Kleopatra da se sretnat vo Tars za da mu objasni zo{to odbegnala da & pomogne na vojskata na Triumviratot. No, namesto da ja kazni, toj se vqubil vo nea i zaedno zaminale za Egipet. Vo 40 godina pred Hrista nemu mu bile dodeleni na vladeewe isto~nite oblasti od carstvoto, a za da ja zacvrsti vrskata vo Triumviratot toj se o`enil za sestrata na Oktavijan Avgust, po ime Oktavija. No, vedna{ po brakot toj povtorno zaminal vo Egipet i prodol`il da `ivee so Kleopatra. Vo 36 godina pred Hrista negovata vojska do`iveala poraz od Patrijanite, po {to odnosite pome|u nego i Oktavijan Avgust se zaostrile. Na povidok bila nova gra|anska vojna. Vo 31 godina pred Hrista vojskata na Marko Antonie i Kleopatra bila porazena od vojskata na Oktavijan Avgust. Po porazot tie zaminale vo Egipet, a ostatocite od nivnata vojska po~nale da dezertiraat. Toga{ vojskata na Oktavijan Avgust stignala do Aleksandrija, a Marko Antonie dobil la`na vest deka Kleopatra se samoubila, po {to i samiot izvr{il samoubistvo. Toa bilo vo 30 godina pred Hrista. Istata godina se samoubila i Kleopatra.

Brut (Brutus Marcus Junius), se rodil okolu 85 godina pred Hrista. Toj bil zet na rimskiot filozof Kato Pomladiot. Za vreme na gra|anskata vojna vo Rim pome|u Pompej i Julie Cezar, Brut bil na stranata na Pompej. No, po pobedata na Julie Cezar vo 48 godina pred Hrista, Brut pominal na negova strana. Toj stanal blizok so Julie Cezar taka {to zazemal visoki funkcii vo negovata administracija.

Sli~no bilo i so rimskiot general Kasij Longin (Cassius Longinus, Gaius). I toj otprvin bil na stranata na Pompej, no podocna Julie Cezar mu prostil i go postavil za visok zapovednik vo svojata administracija.

Vo Makedonija prestojuval i slavniot rimski poet i satirist Horacie (Horace). Toj se rodil vo 65 godina pred Hrista vo Venoza (dene{na Italija). Vedna{ po ubistvoto na Julie Cezar, Horacie se priklu~il kon armijata na Brut i Kasij. Podocna Horacie i samiot u~estvuval vo poznatata bitka kaj Filipi vo 42 godina pred Hrista. Vo ovaa bitka Horacie imal zna~jana uloga na voen govornik. Po porazot na negovata vojska bila proglasena amnestija za privrzanicite na Brut i Kasij, koja Horacie ja iskoristil za da se vrati vo Rim. Tamu dobil dr`avna rabota i po~nal da pi{uva poezija, a negovite tvorbi se smetaat kako remek-dela na drevnata literatura. Horacie po~inal vo 8 godina pred Hrista.

Vo Makedonija podolgo vreme prestojuval i poznatiot rimski pisatel i govornik Kikeron (Cicero Marcus Tullius). Toj se rodil vo 103 godina pred Hrista vo gradot Arpinum (dene{na Italija). Gi izu~uval pravoto, filozofijata i literaturata. Rabotel kako posrednik (advokat) vo sudskite sporovi pri {to se steknal so golema ve{tina za oratorstvo. Potoa po~nal da se zanimava so politika i vo 74 godina pred Hrista vlegol vo rimskiot Senat. Tamu se sprotivstavil na zagovorot {to go podgotvuval negoviot politi~ki rival Katalina i naredil nekolku ~lenovi na zagovorot da bidat pogubeni. Poradi toa Julie Cezar, no i nekoi rimski senatori, go obvinile Kikeron deka ne im dozvolil na zagovornicite sudewe, tuku gi likvidiral bez da bide slu{nata nivnata strana. Kikeron se sprotivstavil na vakvite tvrdewa i do{lo do konflikt pome|u nego i Cezar. Poradi toa Kikeron bil ispraten vo progonstvo vo Makedonija, kade pominal cela godina. Podocna bil povikan od Pompej da se vrati vo Rim. Taka, eden od najslavnite oratori svoevremeno podolgo vreme `iveel vo na{ata zemja.

Kikeron

Vo Makedonija prestojuval i poznatiot rimski general Skipion Afrikanecot (Publius Cornelius Scipio Africanus Numantinus). Toj se rodil okolu 185 godina pred Hrista. Kako vojnik u~estvuval vo Makedonsko-rimskite vojni, a potoa slu`el vo [panija. Vo 147 godina pred Hrista bil izbran za konzul i toga{ do{le do izraz negovite sposobnosti kako vojskovoditel. Poznat e po toa {to uspeal da ja porazi i zazeme Kartagina, koja toga{ bila najgolemiot neprijatel na Rimskata Imperija. Poradi toa go dobil prekarot "Afrikanecot" (Africanus). Zna~i, ovoj golem vojskovoditel svoite prvi borbeni iskustva gi steknal tokmu vo Makedonija.

Vo Makedonija prestojuval i poznatiot dreven istori~ar i geograf Pavsanija (Pausanias). Toj `iveel vo vtoriot vek po Hrista. Vo tekot na svojot `ivot propatuval mnogu teritorii, me|u koi i Makedonija. Vo negovata biografija (Encarta, cit. delo, naslov Pausanias), ~itame: