Gospodine Grozdanovski, ne razbiraj}i go moeto pismo objaveno vo br. 366 od nedelnikot "Makedonsko sonce" pod naslov "Kade se MPO?", se vpu{tivte vo neosnovani i pogre{ni komentari na moite stavovi, pripi{uvaj}i mi mislewa koi gi nemam izre~eno i koi ne mi se ni bliski. Se razbira so eden tekst, pa nitu so edna kniga, ne mo`e da se doobjasni s#. Zatoa ne ni pretendirav da gi nabrojam site detali na moite razmisluvawa na temata, tuku ja iznesov nose~kata misla so malku, no dovolno razrabotka. Velam dovolno, zatoa {to znam kako ja razbraa porakata mnogumina {to go pro~itaa pismoto. Vie ste edinstven {to toa ste go storile naopaku.

Jas ne mislam deka spasot na Makedonija e vo racete na MPO i u{te pomalku veruvam vo toa {to vie neopravdano mi go pripi{uvate. Treba{e da po~uvstvuvate ironija i osuda vo moite zborovi u{te od prvata re~enica kon nivniot samoreklamiran "patriotizam" {to go raznebituva na{iot narod. Nikoga{ ne sum o~ekuval od negatorite, falsifikatorite i protivnicite na makedonskiot narod i dr`ava da imaat lobi (koi la`ej}i se falat za da go krenat svojot ugled, za ne{to da grabnat ili za da zavladeat so Makedonija) {to }e gi brani makedonskite interesi. Na{ite najnesvesni, najneu~eni i najneizmieni od stranskite propagandi, bile `rtvi na taa prikazna na MPO, privle~eni od patriotskite pri~ini, no nesposobni da uvidat deka toj deklariran patriotizam, barem vo poslednive godini, MPO nikoga{ ne go doka`ala! No, ~ove~ki, pa i hristijanski sum im upatil povik na onie {to bile namameni so ubavoto ime, a razbrale deka toa e samo kamufla`a za da ja ispravat gre{kata i za da se vratat na vistinskiot pat, te`ok, no ~esen, i da mu pomognat na narodot od koj poteknuvaat. Zatoa {to ne razbravte sami, jas }e vi prevedam: Vi dadov argumenti da gi zamol~uvate la`nite patrioti, a niv gi naterav, ako imaat malku um, da zamol~at ili da si gi ispravat gre{kite.

Besmisleno bi bilo da odgovoram na site va{i izobli~uvawa na mojot tekst i idei. No, na u{te edno moram da Vi odgovoram. Stanuva zbor za edno "istr~uvawe", pa bi vi upatil nekolku zbora za u{te edna{ da vi potvrdam kolku va{ite prefrlawa na moja smetka se neosnovani.

Velite: "Ve zafati nekakva panika od polo`bata vo koja ja dovedovte Makedonija so svojata neodgovorna i detinska politika?", ili: "Ima li denes nekoj od politi~arite koi ja vodat Makedonija, vo kogo iseleni{tvoto mo`e da ima doverba?", za na kraj da dadete "fantasti~na" izjava: "Nie Makedoncite raseani po svetot, sekoga{ sme podgotveni da & pomogneme na svojata tatkovina koga ima vistinska potreba, no prvo koga na{ite sobra}a vo Makedonija }e si ja zavr{at svojata doma{na {kolska zada~a".

Koj vam vi dal pravo od u~itelski viso~ini na sobra}ata vo Makedonija da im sugerirate prvo da si ja zavr{at doma{nata zada~a?! Takvo uslovuvawe ne e ni bratsko, a vie nemate pravo na takov pogled od viso~ina, kako da ste pretsedatel na SAD ili MMF! Ako takvi uslovuvawa se dobivaat od Makedonci {to sebesi se smetaat za patrioti, {to da se o~ekuva od drugite ili od neprijatelite? Zabele`uvame li deka so takvi postapki se razlikuvate od MPO samo po toa {to znaete koj ste, a deka pomo{ ni od Vas, kako ni od niv, ne stignuva? Poslu`ete se so logika: koga sobra}ata vo Makedonija }e si ja zavr{at zada~ata, pomo{ nema da im bide potrebna! Va{iot sovet li~i na ponudata na NATO da & pomogne na Makedonija, da go sobere oru`jeto od teroristite, duri otkako }e se sklopi mirot! Blagodarime, ne ma~ete se! Kako si dopu{tate da zboruvate od imeto na Makedoncite od svetot? Dali toa go pravite za da mo`ete da "diskutirate" od pozicija na nekoj {to ima pari, pa mo`e da se pravi pameten i va`en?

A sega i edno iznenaduvawe koe vas i va{ata lekcija, upateni na mojata smetka, }e ve donapravi sme{ni: vie ste kako {to rekovte iselenik, a jas vo stranstvo ne sum doselen, tuku tamu sum roden, tamu `iveam i rabotam! ]e se soglasite deka zabele{kite vi bile pogre{ni i pogre{no adresirani! ]e vi ka`am i ne{to {to nemav namera da go iznesuvam vo javnosta, ama lu|e kako vas prinuduvaat na neplanirani ne{ta: Na svoj tro{ok (vreme i pari) i na svoj rizik, so godini pra}av pisma do ambasadite vo gradot vo koj `iveam, kontaktirav so vlijatelni stranski politi~ari i drugi li~nosti od biznisot, kulturata, novinari, pomagav na sekoj na~in za interesite na Republika Makedonija i na makedonskiot narod: nekomu so kontakti za vrabotuvawe, nekomu finansiski, so lekovi, smestuvawe ili so drugi sredstva adekvatni na prilikite i mo`nostite. Toa go pravev i porano i sega, kade i da odam nosam prospekti na Makedonija i vr{am propaganda. Sum objavuval tekstovi vo site makedonski dnevni vesnici, a isto taka i vo nedelnikot "Makedonsko sonce", obiduvaj}i se nekoi vistini da ne ostanat skrieni, da mu pomognam na makedonskiot ~ovek podobro da `ivee i da bide posvesen i za sebe i za s# ona okolu nego, a i malku da ja razbudam me|unarodnata javnost t.e. nejzinata zaspana sovest. Gospodine Grozdanovski, nikoga{ ne sum ja uslovuval, kako Vie, svojata pomo{ i ne me interesiralo koj e politi~arot i dali vo nego imam doverba. Sum im pomagal na lu|eto, a ne na politi~arite! Sekoga{ me interesiralo samo dobroto na narodot i na poedincite. Sum pomagal konkretni lu|e bez mo`nost toa nekoj da go otu|i i da go zloupotrebi. A vie ste "sekoga{ podgotveni da pomognete", sekoga{, ama ne sega, koga i decata gledaat deka e najpotrebno!

U{te edno va{e deplasirano tvrdewe me obvinuva duri i za polo`bata na Makedonija, kako jas da ja vodev, i velite deka me zafatila panika, {to povtorno e gre{no tolkuvawe. Gospodine, ova e lutina, bes od ne~ove~nosta i nenasitlivosta na teroristite, beskrupuloznosta na golemite i jaki dr`avi koi direktno i indirektno gi pomagaat, no i od na{i sobra}a (debeloko{ci) niz svetot - SAD, Kanada i Avstralija kade ve ima so stotici iljadi, ne pravete mitinzi so desetici iljadi demonstranti, ako ne sekoj den, barem ne sekoj vikend, bidej}i Makedoncite ginat, tie se ranuvani, etni~ki ~isteni, nim im se odzemaat imotite i im se ograbuvaat ku}ite!

Ogor~en sum od ramnodu{nosta i od egoizmot, {to ne mo`ete da se soberete i deluvate na javnoto mnenie, a kamoli da soberete pari i da gi predadate kade {to treba.

Jas vo moeto pismo rekov: "i mnogu drugi Makedonci niz svetot", ne rekov site i toa ne treba da gi navredi onie koi pomagaat, na niv ne se odnesuva kritikata, tuku blagodarnosta i gordosta. Jas ne baram pomo{ za sebe, tuku za Makedonija! Na toa imam moralno pravo, isto kako i da kritikuvam za ona {to ne go storile Makedoncite vo svetot. Po tolku va{i pogre{ni i neosnovani izjavi nemam namera pove}e da odgovaram na eventualna natamo{na va{a prepiska.

Bezumnata vojna vo Makedonija koja trae ve}e {est meseci, tokmu vo vremeto koga e dogovoreno i prifateno primirjeto {to treba da go otvori patot na mirot, za `al dobiva s# pozlostorni~ki dimenzii. Toa negovoto postojano naru{uvawe od strana na albanskite teroristi~ki grupi prodol`uva so novi nasilstva i krvoprolevawa, so po`ari i razurnuvawa na makedonskite sela, so prisilno etni~ko ~istewe i zastra{uva~ki progon na mirnoto makedonsko naselenie od negovite vekovni ogni{ta.

Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, ~ija obvrska e da se gri`i za za{titata na spomenicite na materijalnata i duhovnata kultura vo na{ata zemja, apelira na razum i ~ove{tina, apelira da se prestane so urivawata na crkvite, manastirite, xamiite, na spomenciite na starata arhitektura.

Vo ovoj tragi~en ~as od na{ata najnova istorija, apelirame sekoj da gi sovlada vo sebe omrazata i netrpelivosta, kako i svojot sopstven nacionalizam koj e najgolemoto zlo na patot na izgradbata na na{ata zemja kako zaednica na ramnopravni lu|e i gra|ani.

Makedonskata akademija na naukite i umetnostite se obra}a do evropskite i svetskite akademii na naukite i umetnostite, do me|unarodnata zaednica vo liceto na OON i na UNESKO, koi se anga`iraa vo za{titata na spomenciite na kulturata vo svetot, a {to osobeno dojde do izraz vo spasuvaweto na Nubiskite spomenici, podvig dostoen da se spomenuva so pokolenija, da najdat sili da gi zemat vo odbrana i za{tita golemite kulturni spomenici vo na{ata zemja {to zaslepenata brutalna sila se obiduva od temel da gi razurne.

Makedonija o~ekuva razbirawe i pomo{ od ovie najvisoki institucii, kako i od site lu|e od svetot na naukata i kulturata da go krenat svojot glas i upatat protest protiv bezumnoto urivawe na veli~estvenite gradbi, plod na ~ovekovite race i na negoviot visok kreativen duh.

Mnogu okolnosti okolu Ramkovniot dogovor se vistinska inovacija, radikalna do toj stepen {to zapadnite politikolozi }e moraat da ja revidiraat teorijata. Da nabroime samo nekoi od niv, so kusi komentari.

So teroristi se pregovara - ova e mo`no dokolku vlasta e isklu~itelno dlaboko omrazena od sopstveniot narod. Narodot ne e podgotven da gine za vlastodr{cite, a i ovie ne se podgotveni da se 'r~kaat so Karla del Ponte.

Politikata na gr~kite, bugarskite i albanskite vladi kon nacionalnite malcinstva vo nivnite zemji bila mirotvorna, dokolku na krajot, po praktikuvaweto na makedonskiot odnos kon albanskoto malcinstvo, se dojde do vooru`en sudir za podelba na zemjata. Logi~no e deka tol~eweto i negiraweto na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo sosednite zemji bilo pravilna politika. Korektno e javno da im se izvinime na site vladi {to sme gi kritikuvale poradi represijata vrz Makedoncite.

Lo{ata politika smee da ja vlo{i voenata strategija i taktika na {teta na vojnicite i policajcite, ova e mo`no dokolku moralot na generalite ne otskoknuva mnogu nad moralot na politi~arite. Tuka ima mnogu nevideni ~uda dosega: arogantno se odbiva ruskata voena pomo{, inicijativata mu se prepu{ta na protivnikot, mu se dozvoluva le`erno gradewe cvrsta odbrana, se prepu{taat naseleni mesta ~ie povtorno zazemawe }e donese golemi razurnuvawa, se vle~at neobezbedeni voeni transporti vo uslovi na nadmo}nost vo voeno-tehni~ki sredstva, ne se bara brzo re{enie protiv protivnik koj ne ja krie svojata pozicija, od najvisoki voeni funkcii se slu{aat politikantski izjavi deka pobednik ne mo`e da ima (?!).

Onie {to ne obezbedile po~ituvawe na primirjeto }e obezbedat razoru`uvawe na albanskite nacional{ovinisti (go prepora~uvam terminot nacional{ovinist, bidej}i terorot e samo metod, a od su{tinsko zna~ewe se politi~kite celi, koi vo osnova se nacional{ovinisti~ki). Problem e da se najde ~ovek koj e podgotven da poveruva vo ova. Toj {to trgnal vo voen napad ne se bori za mir, tuku za pobeda, odnosno za ostvaruvawe na negovite politi~ki celi. Uspehot protiv voeno-tehni~ki nadmo}niot neprijatel vo dosega{noto vojuvawe ja isklu~uva mo`nosta napadot so radikalni celi da se ubla`i vo napad so ograni~eni celi. Nikoj ne znae kolku oru`je imaat albanskite nacional{ovinisti. Preciznosta na ovoj del od Dogovorot e kriminalna.

Ponudata za amnestija doa|a vo faza koga se ostvaruvaat voenite celi na albanskite nacional{ovinisti. Ovoj del od Dogovorot e pomalku komi~en. Milost se dava na pobedeniot.

Voenata sila e legalno sredstvo za korekcija na statusot na site op{testveni grupi vo Makedonija, ovoj presedan e so nesogledlivi posledici: otkako pod pritisok na vooru`ena sila }e se smeni Ustavot, na site pra{awa za problemati~nata polo`ba na razni op{testveni grupi (srpsko ili tursko malcinstvo, nevraboteni, ste~ajci, tehnolo{ki vi{ok, socijalni slu~ai, rabotni~ka klasa, samohrani majki) }e bidam dol`en da odgovoram deka edna od varijantite za podobruvawe na nivniot status e i vooru`enata borba.

Nie, raselenite Makedonci po svetot, so neizmerna gri`a i vnimanie gi sledime nastanite vo dr`avata. Od najnovite slu~uvawa mo`e da se zaklu~i deka, sega, sudbinata na Makedonija e vo va{i race. Ako go za{titite Ustavot, }e ja spasite Makedonija. U{te eden crn avgust se nadvisnal nad Makedonija, po onoj od 1913 godina koga be{e raspar~eno makedonskoto nacionalno tkivo. Ovoj 13-ti avgust 2001 godina, po s# izgleda }e bide mnogu posurov zatoa {to so Ramkovnata spogodba vo Ohrid, koja e antimakedonska, antinacionalna i protivustavna }e se ovozmo`i nezapirliva albanizacija, odnosno kapitulacija na na{ata dr`ava.

Evroamerikanskata dvoli~na i poni`uva~ka politika kon Makedonija denes, vo liceto na albanskite balisti~ki bandi i kriminalci najde sojuznik za destabilizirawe i krajno poni`uvawe na neviniot makedonskiot narod do negovo proteruvawe i uni{tuvawe vo sopstvenata zemja.

Za ironijata da bide pogolema i sudbinata na Makedonija pocrna, denes makedonskata dr`ava ja vodat lu|e bez vizija, bez nikakvo ~uvstvo za nacionalna svest, bez nikakva hrabrost i odlu~nost, lu|e koi ja donesoa dr`avata vo propast, lu|e ~ii imiwa vo istorijata }e ostanat kako najgolemi grobari na makedonskiot rod.

Gospoda parlamentarci, so donesuvaweto na Ramkovnata spogodba vo Ohrid koja nema ni{to zaedni~ko so mirot vo zemjata, a potpi{ana od politi~kiot vrv pod silna prisilba na SAD, EU i NATO, donesena e smrtna presuda na Makedonija. Taa presuda gospoda, }e treba vie da ja izvr{ite so va{eto ratifikuvawe i toa vo ime na Makedoncite od vardarskiot, egejskiot, pirinskiot i maloprespanskiot region, vo ime na Makedoncite od Gora, vo ime na celiot makedonski narod rasean po belosvetskite meridijani, vo ime na site idni generacii i vo ime na site onie koi gi polo`ija `ivotite na frontovite i na barikadite koi ostanaa zasekoga{ na Me~kin Kamen, na Lopu{nik, Karaorman, vo Prilep-Mogilata na nepobedenite, vo Vata{a, na [ara, Vejce, Ara~inovo, Quboten i u{te kade ne. A da ne go spomenuvame Srem kade i den-denes gnijat koskite na makedonskite voini i ne im se znaat grobovite na onie koi smelo ginele za da go za~uvaat tatkovoto ogni{te, da se spasi makedonskata zemja od ve~nite neprijateli i porobuva~i na makedonskiot narod.

So parafiraweto od va{a strana na taa sramna i predavni~ka Ramkovna spogodba so koja se menuva Ustavot na Makedonija vie }e bidete isto tolku, duri i pove}e vinovni i osudeni od makedonskiot narod, kolku i samite prethodni potpisnici na toj predavni~ki akt.

Zatoa, u{te edna{ ve potsetuvame deka va{a moralna dol`nost kon Tatkovinata e da go {titite Ustavot i da ja spasuvate Makedonija.

Makedonija na Makedoncite.

Na 13 avgust 2001 godina, po nekolkumese~no nategawe, Makedonija e sve~eno pogrebana. Ova e prv pogreb od ovoj vid, pogreb na edna dr`ava na miroqubiv narod koj so vekovi ja gradel i branel, sozdaval svoja kultura i svoj identitet. No, seto toa propadna samo za nekolku sekundi, koga be{e potpi{ana posmrtnicata od strana na grobarite Lutvi Gorgaki (Qub~o Gorgievski), Brkan Pri{tosan (Branko Crvenkovski), Bizet Trako (Boris Trajkovski), Arben Xaferi i Imer Imeri. Opeloto go izvr{i katoli~kiot vladika Xejms Perdju, sve{tenicite Fransoa Leotar i Van Der [tul, tatkoto na tetovskiot albanski univerzitet. Na sve~eniot pogreb isto taka prisustvuvaa organizatorite na pogrebot, "u`alenite" Havier Solana, Xorx Roberson, Hans Jorg Ajf i Mir~ea Xoana. Pogrebot be{e propraten so site po~esti, kako {to dolikuva za pogreb na edna dr`ava. Po~esnite plotuni bea izvedeni od albanskite teroristi vo site okupirani zoni koi gi imaat pod kontrola otkako po~na organiziraweto na pogrebot. Namesto plotunite da bidat ispukani vo vozduh, kako {to e voobi~aeno, tie bea upateni kon bezbednosnite sili na Makedonija. Odr`uvaweto na grobnicata im e dopu{teno na Xaferi i Imeri. Xaferi, zadovolen od funkcijata {to mu be{e dodelena, na prisutnite im se obrati na albanski jazik i pokraj nezadovolstvoto na glavniot grobar Bizet (Boris).

[to ti e dr`ava, so sovremeni grobari, za sekunda otide jabana.
Spij mirno Makedonijo, ne krevaj pove}e glava, oti ako krene{ }e gi navredi{ site prisutni vo pogrebnata povorka, posebno organizatorite Xorx Robertson, Havier Solana, Hans Jorg Ajf i Mir~ea Xoana.

Poarno ti e da ne mrda{, za{to ako mrdne{, svetot }e te izolira so sankcii, a NATO }e te bombardira po sistemot na Bin Laden.

Gospodine ministre, povod da se oglasime so ovoj napis e objaveniot tekst vo va{iot vladin vesnik "Ve~er" od 22.08.2001 godina so naslov "Doa|aat lavovite na MVR".

Prvo sakame da Vi ka`eme da prestanete da manipulirate so imeto "Makedonski lavovi", za{to taa e transkontinentalna (edinica) organizacija na site Makedonci od svetot, a ne partiska policiska edinica na VMRO-DPMNE "Za brzi intervencii i antiterorizam".

Vtoro, sakame da Ve predupredime da ne dozvolite valkani razo~aruvawa na na{iot narod koj veli "Volkot vlaknoto go menuva, no karakterot nikoj pat". Taka vie gi izvalkavte ~etirite sveti bukvi VMRO, gi navredivte volcite, tigrite, a sega sakate da go izvalkate i imeto na lavot, koj od Aleksandar i vo site makedonski vostanija od Karpo{ovoto do Ilindenskoto, bil simbol-kult na slobodata, ~esnost, nade` za Makedoncite.

Treto, so va{ata manipulacija pod direktiva na va{iot lider Qup~o Georgievski i matka~ Mane Jakovlevski, vie povtorno vrz stradawata na Makedoncite profitiravte, bidej}i so va{ite "Lavovi", sakate da gi skriete va{ite dogovarawa so albanskite teroristi, valkani biznisi i kriminali, neekstradirawe na albanski teroristi (Habibi, Asani, Ahmeti, Veliu) i pozajmuvawe na vladinite vozila na teroristite, dodeka tie vo Makedonija {irat smrt, mizerija, stradawa i razurnuvawe, i najstra{no gi ispoganija, miniraa na{ite duhovni crkovni hramovi.  

^etvrto, gospodine Qup~o, Bo{kovski, Jakovlevski, Trajkovski, Svetskata organizacija "Makedonski lavovi" so nejzinata transkontinentalna edinica "Makedonski lavovi" ve izvestuva deka na{ite celi se razli~ni i nemojte od "Lavovite" da pravite ma~ki - kako {to gi nare~e va{iot Arben Xaferi. Kone~no, na{ata cel e spas na Makedonija, a celta na idnata edinica "Lavovi" od MVR e uni{tuvawe na Makedonija.

Zatoa gospoda, stavete go prstot na glavata i razberete deka od s# mo`e da se izbega, no od bo`jiot i narodniot sud nikoga{, zaprete go Va{eto ludilo i `elba za diskfalifikuvawe na "Makedonskite lavovi"!

Da `ivee Makedonija, da `ivee makedonskiot narod.

Sakam da se priklu~am kon masata lica {to ne se soglasuvat so politikata koja se vodi od na{ite samobendisani rakovoditeli. Tie dosega, kako {to se gleda, so nivnata neseriozna rabota ja dovedoa na{ata izma~ena zemja do sostojbata vo koja se nao|a denes. Neodgovorno i nedvosmisleno ja prodadoa, ne gi za{titija narodnite vrednosti {to bea sozdadeni vo vremeto na Vtorata svetska vojna. Istorijata treba{e da gi ima nau~eno, od vremeto koga na{ite borci se boreja so istite Balisti.

Isto taka nikako ne mo`am da gi sfatam i da gi razberam nivnite politi~ki manipulaci. Tie nemaat mandat vo imeto na narodot da potpi{uvat kapitulacija, bez da se izgubi na voeno pole. Nie se ~uvstvuvame pot~ineti, degradirani, zasrameni, predadeni, izmameni od istiot ~ovek, koj ni veti deka nema da popu{ti pred nikoj i nikogo.

Me|u drugoto, blagodarenie na Gligorov, ovde n# imenuvat kako "slavjani". Pod itno treba da se prezemat seriozni merki za site Albanci da se proteraat na Kosovo. Zatoa Albancite nikako ne prifatija da se odr`i popis na naselenieto vo Makedonija, a na{ite mnoguznajni politi~ari ne ~ekaa dvapati da im se re~e, vedna{ prifatija, bidej}i i samite se me{ani vo mnogu matni raboti.

Albancite od Kosovo koga sakaat si odat, koga sakat doa|aat tuka. Zo{to? Zatoa {to eden odi, deset vodi nazad i taka tie }e bidat 40 otsto od populacijata! Koj maj~in gi zapi{al, od kade do{ol i kade bil?!

Na{ite junaci se na prvata borbena linija i se borat so ka~acite, a pak na{iot politi~ki vrv odi na zabava, na otvoraweto na "Ohridsko leto, kakov apsurd, kakva budal{tina!

Se naslu{avme od onie {to ne se vo vlasta, deka tie {to se vo vlasta se predavnici. Spolaj mu na Branko Crvenkovski za negovata upornost da vleze vo pregovora~kiot tim za rasprodavaweto na Makedonija, so {to im gi zatna muckite na negovite potkrepiteli da me ostavat na mir, mene kako negov protivnik.

Ete vidovme kade n# odnesoa tie {to bea vo Ohrid i {to go potpi{aa posledniot dogovor za kone~noto uni{tuvawe na Makedonija i na Makedonizmot. A mene postojano vo mojov skromen um mi se vrti edno drugo pra{awe: Kade bea za celo ova vreme tie {to mo`ea ne{to da storat za da go spre~at dogovaraweto vo Ohrid za par~osuvawe na ova malo preostanato par~e makedonska zemja?

Kade bea tie vrvni politi~ari {to se vo opozicija i {to ~ekaat prilika za da vlezat vo vlasta i da bidat isti kako tie {to }e gi zamenat?

Kade e taa brojna i silna makedonska u~ena inteligencija - profesori, doktori, akademici i red drugi? Mislat li tie samo so pi{uvawe na nekakva kolumna da go re{at problemot?

A {to e najva`no, do denes nikoj ne ka`al kako mo`e trajno da se re{i ovaa nametnata vojna od arnautskite balisti! Se pra{uvam kako mo`e nekoj da veruva deka koga }e bile razoru`ani balistite, a kako nagrada-amnestirani, }e imalo mir?!

Za da ima traen mir postoi samo edno re{enie, a toa e potpolno razdeluvawe na dvata etnikuma. Na ova Arnautite ve}e nagolemo rabotat. Masovno go iseluvaat makedonskiot narod od negovite vekovni ogni{ta, a na{ite u~eni seir gledaat i kolumni pi{uvaat. Na{iot narod rekol: "Ne treba molitva, tuku motika". Zna~i sekoj {to misli deka e lider, a gi ima mnogu, najnapred treba da oble~e vojni~ka uniforma, na pojasot-revolver, na ramo-pu{ka, da obrazuva svoi paravoeni edinici i da ja prifatat so seta svoja `e{tina vojnata {to ni ja nametnaa arnautskite ka~aci, proglasuvaj}i ja za sveta vojna za spas na Makedonija.

Taa treba da po~ne to~no od sredinata na Skopje, poto~no od Stara ~ar{ija. I ako ostane eden Arnautin na ovaa makedonska zemja, veruvajte, deka tie ja imaat dobieno vojnata, a nas za kuso vreme }e n# nema.

Ako go storite ova, toga{ imate pravo da n# vikate na pomo{ i nas Makedoncite od tu|ina, vo sprotivno i da saka nekoj da dojde da se bori, kaj kogo treba da se prijavi, a da ne bide zatvoren?

Samo edna paravojska mo`e potpolno da ja izmeni sostojbata vo na{a polza.

Ne treba da se pla{ime od NATO i SAD. Nim najnapred treba da im se objavi vojna i da se proglasat za nepo`elni.