Razgleduvaj}i ja temnata politika {to se vodi vo Makedonija od strana na koaliciskite partneri u{te od po~etokot na sozdavaweto na suverena i nezavisna dr`ava Republika Makedonija }e dojdeme do zaklu~ok deka liderite na politi~kite partii u{te vo po~etokot na 1991 godina zapo~naa so prodavawe i otstapki od vitalnite istoriski i strate{ki nasledstva na makedonskiot narod i dr`ava. ]e nabrojam samo nekolku: promena na makedonskoto nacionalno zname, promena na ~lenot 49 od Ustavot so koj se otka`uvaat od Makedoncite vo egejskiot del na Makedonija i na toj na~in go izla`aa narodot, velej}i deka toa e dobro za na{ata dr`ava i oti taa }e prosperira. No, toa bea samo lagi, prodavawe filozofii deka na Makedonija ne & e potrebna armija, NATO }e n# brani. Toa be{e miroqubivata politika na Kiro Gligorov i na SDSM. Sepak, gledame kade n# donese seto toa. Na poslednite izbori narodot glasot go dade za promeni. Novata Vlada i noviot Pretsedatel, ne znaej}i kade se nao|aat i {to da pravat, poglednaa vo prethodnata Vlada i ja prodol`ija istata politika. No, tie samo ja zabrzaa rabotata, sakaj}i za dve godini da ja prodadat Makedonija.

Dali znaete deka so zborovite: "Site pra{awa se otvoreni za diskusija..." Boris Trajkovski & se pretstavi na amerikanskata javnost na 30 april 2001 godina, vo Amerikanskiot institut za mir vo Va{ington. Vo prepolnetata sala na Institutot, spored slobodna procenka, ima{e okolu 200 posetiteli, me|u koi i aktuelniot amerikanski ambasador vo Republika Makedonija, Majk Ajnik, pretstavnici na amerikanskata Ambasada vo Makedonija, pretstavnici na makedonskata Ambasada vo Va{ington, potoa porane{ni diplomati kako Viktor Komras, pretstavnici od kabinetot na Trajkovski (Jolevski, Dimitrov), Ilinka Mitreva, novinari, politi~ki partii (institutite na Demokratskata i na Republikanskata partija), dru{tva, organizacii, Makedonci - stipendisti vo SAD i drugi.

Pove}eto od niv bea zapoznati so situacijata vo Makedonija taka {to be{e jasno deka izjavite na Trajkovski se logi~na posledica na porazitelnata politika {to ja vodi zaedno so premierot Georgievski - politika na odnaroduvawe na makedonskata dr`ava i nacija. Negovite izjavi za "demokratski razvoj", za negovata "vizija za Makedonija kako demokratska dr`ava na individui", ubavo zavitkani vo oblanda, mo`at kolku-tolku da ja pokrijat ta`nata makedonska stvarnost, no ne i ovoj pat. Epilogot {to site go ~uvstvuvame e deka Makedonija i makedonskiot narod se staveni vo situacija da se borat za gol opstanok vo sopstvenata dr`ava. Cenata na diletantizmot na dvoecot Trajkovski - Georgievski za prirodata na na{ata mati~na dr`ava i agresijata vrz nea ja pla}ame so stotici mrtvi i raneti, so raspar~ena dr`ava i proteran makedonski narod od svoite vekovni ogni{ta.

Me|utoa, za nas e u{te postra{no {to gorespomnatite izjavi na Trajkovski se vsu{nost odgovori na pra{awata od albanskata lobistka [irli Klaus, sovetni~ka vo Albansko-amerikanskiot komitet vo Wujork, verojatno najeksponiranata organizacija na [iptarite vo borbata za "Golema Albanija". Klaus bukvalno go pra{a Trajkovski:

"[to mislite za (konceptot) na 'etni~ki ~ista dr`ava'? Taa aludira{e na toa deka Makedonija ne treba da bide mati~na dr`ava na Makedoncite, sugeriraj}i mu na Trajkovski da go smeni konceptot na makedonskata dr`ava na na~in {to go praktikuva golemiot i cenet demokrat i filozof Arben Xaferi.

Klaus mu postavi u{te edno pra{awe na Pretsedatelot: "Koi ~ekori }e gi prezemete za da go promenite konceptot na dr`avata?"

Koga Trajkovski po~na da pelte~i za razlikite me|u individualnite i kolektivnite prava, namesto doti~nata gospo|a da ja "stavi na svoe mesto", Daniel Server, de`uren moderator vo Institutot, mu uka`a na Trajkovski da ne go izbegnuva odgovorot koj{to se o~ekuval od nego. A odgovorot {to se o~ekuva{e od Trajkovski treba{e da soodvetstvuva na na~inot na koj dojde na vlast: so {iptarski glasovi, so amerikanska poddr{ka i premol~en dogovor za raspar~uvawe na Makedonija me|u {iptarskite bandi i bandata na preostanatite vo DPMNE. Po taa zabele{ka na Server, Trajkovski kako poslu{en lakej ni go ponudi gorniot naslov i podnaslov i si ja zape~ati sudbinata. Tolku go sakaat Trajkovski od Instituot za mir, {to duri i vo junskiot broj na spisanieto na Institutot "Peace Watch" stavile negova fotografija so objasnuvawe deka se trudi da "sozdade demokratska dr`ava na individui".

Na dolnata spirala na dnevnata politika i ponatamu prodol`uvaat pregovorite so albanskite teroristi i potpi{uvaweto na takanare~eniot antimakedonski Ramkoven dogovor {to na site vi e mnogu dobro poznat. Dogovorot e blagosloven od NATO, na ~elo so pretsedatelot Boris Trajkovski, Qub~o Georgievski, Branko Crvenkvski i dvajcata Albanci {to ne mo`ea da do~ekaat da po~nat da zboruvaat na albanski jazik.

NATO ve}e po~nuva da si ja ispolnuva svojata zada~a, celta im e za 30 dena da go soberat oru`jeto od albanskite teroristi. Alal da im e. Sposobnostite na NATO mo`at da se vidat vo Bosna kade predviduvaa deka za edna godina }e ja sredat celata situacija, }e napravat demokratska dr`ava i deka }e gi povle~at trupite. Ottoga{ pominaa {est godini, progresot e mnogu minimalen, a trupite zaboravija da gi povle~at.

Vtoroto scenario na NATO e Kosovo - prodol`uva istata politika: deka za edna godina }e vospostavat mir i }e napravat Kosovo da funkcionira spored zapadnite standardi. Pomina dve godini, a NATO nema aber da si odi. Uspesite na NATO vo Kosovo za ovie dve godini se slednite: etni~ko ~istewe, proteruvawe na 350.000 gra|ani od teritorijata na Kosovo, ne samo Srbi, tuku i Romi, Makedonci i drugi nacionalnosti.

So blagoslov na NATO e sozdaden Kosovskiot za{titen korpus:15.000 trenirani dobrovooru`eni lica so moderno oru`je, podarok od NATO.

Problemot vo Makedonija ne e sozdaden od Makedoncite, tuku od NATO i od albanskite teroristi koi navleguvaat preku granicata od Kosovo, pravat etni~ko ~istewe i uni{tuvaat na istoriski objekti koi se od neprocenlivo bogatstvo za makedonskata kultura i istorija ne samo za Makedoncite, tuku i za svetot. Celta na albanskite teroristi e sozdavawe "Golema Albanija" so pomo{ na NATO.

[to bara NATO vo Makedonija? Dali se potrebni 3.500 NATO-vojnici za da se soberat 3.000 pu{ki od 1945 godina, spored nivna procenka, za samo 30 dena. Site znaeme deka brojkata e trieset pati pogolema.

Bra}a i sestri Makedonci, NATO ne e vo Makedonija da go sobere oru`jeto od albanskite teroristi. Nivnata namena e da go soberat oru`jeto od Makedoncite, da ja demobiliziraat MVR i ARM, da n# potcenuvaat i da n# ucenuvaat vo ponatamo{nite pregovori. Planovite na NATO se dolgo vreme da ostanat vo Makedonija i da go kontroliraat celiot Balkan. Makedonija mora da gi brani suverenitetot i nezavisnosta. Zatoa }e barame po izminatiot rok od 30 dena trupite na NATO da ja napu{tat teritorijata na Makedonija. Bi sakal da im se zablagodaram na onie dr`avi koi ni pomagaat vo ovie te{ki denovi, posebno na Ukraina i na ukrainskiot narod.

Bra}a i sestri, vo ovie sudbinski momenti ne smeeme da ostavime Makedonija da ja brani nekoj drug. Treba da ja branime nie - Makedoncite.

Predavnicite }e odgovaraat pred narodot.