"PO^ESNA OD HERUVIMITE I POSLAVNA OD SERAFIMITE"

Praznikot e nare~en Uspenie (son, zaspivawe) na Presvetata Bogomajka, za{to Gospod n# uveri deka smrtta ne e kraj, tuku po~etok na `ivotot. Zatoa, proslavuvaj}i go krajot na nejziniot zemski `ivot, ja proslavuvame nejzinata smrt kako ra|awe, "vleguvawe vo vistinskata sfera na postoeweto, nare~eno ve~en i neraspadliv `ivot". Koga stoela pod Krstot na koj bil raspnat nejziniot Sin, Gospod Isus Hristos, nejzinata bolka, bila beskrajna. Po voznesenieto na Hrista, Bo`jata Majka gi posetuvala onie mesta koi ja potsetuvale na Negovite golemi dela. Na Maslinovata Gora, na mestoto kade se voznel Hristos, pla~ej}i se molela Bog da ja zeme od ovoj svet. Toga{ &  se javil Arhangel Gavril i ja izvestil deka po tri dena (na 15.8./28.8. vo 15 ~asot popladne) }e bide upokoena.

Kako znak na toa deka ja pobedila smrtta &  podaril rajska granka od palmovo drvo koja od nebesnata blagodat silno svetela. Rajskata granka od palmovo drvo se nosela i vo nejzinata povorka. Toj &  rekol deka }e pomine vo besmrten `ivot "za da `ivee ve~no so Besmrtniot Car na slavata". Radosna se vratila vo domot na Sveti Jovan Bogoslov, na Sion-Erusalim, vo koj ostanala do krajot na svojot zemen `ivot.

Bo`jata Majka vedna{ go izvestila za toa Sveti Jovan Bogoslov, a vesta stignala do apostolite i golem broj hristijani. ^udna sila gi donela 11-te apostoli pri nea. Tie taguvale, a taa gi te{ela i gi sovetuvala da prodol`at da go propovedaat Svetoto evangelie. Im vetila deka po nejzinoto zaminuvawe na neboto, }e se moli za spasenie na celiot svet.

Nejzinata posledna molba bila teloto da &  bide pogrebano vo Erusalim, vo Getsimanskata gradina, kade {to bila grobnicata na nejzinite roditeli, Svetite pravedni Joakim i Ana i stariot praveden Josif. Se pribli`il dolgoo~ekuvaniot i najaveniot den i ~as za upokoenie na Bogorodica. Dodeka le`ela na odarot, odedna{ ku}ata se osvetlila so neobi~na svetlost od Bo`jata slava.

Bo`jata Majka go videla Sinot kako &  se pribli`uva. "Ka`i ni Majko, {to po~uvstvuva Tvojata du{a koga go vide prekrasnoto lice na Svojot Sin? Kolku se izraduva Tvojot svet duh vo Boga, Spasitelot na svetot i Spasitelot Tvoj"? "Gotovo e srceto moe, Bo`e, gotovo e srceto moe", mu rekla na Boga. Legnala na odarot i mirno ja predala svojata sveta du{a vo racete na Boga bez da po~uvstvuva bolka, kako da zaspala. Nejzinoto telo ispu{talo aromati~en miris, a liceto &  "svetelo kako sonce".

Zapo~nal najveli~estven pogreb, vo povorka so mnogu hristijani. Apostolite go nosele odarot na ramewa, na ~elo so Sveti Jovan Bogoslov koj ja nosel svetlata rajska granka. No, naedna{ povorkata bila voznemirena. Nekoi zlobni Evrei ispratile vojnici da ja spre~at povorkata "teloto na Marija da go izgorat" i da gi ubijat apostolite. No, Bog gi porazil so slepilo zlobnite goniteli. Evrejskiot sve{tenik Antonie gi pu{til racete kon kov~egot za da go zavrti, no angel mu gi otsekol racete. Apostolite go celivale nejzinoto lice i ja pogrebale. Sveti apostol Toma stignal tretiot den i pobaral da ja celiva Bogorodica. Apostolite go otvorile grobot, no vo nego ostanala samo pla{tanicata, "a teloto ne be{e vo grobot".

Pre~ista Deva Marija, kako i Hristos, do`iveala telesna smrt, no potoa voskresnala od mrtvite i se preselila na neboto i telesno i du{evno. Se voznela na nebo vo telo kako i nejziniot Sin. Nabrgu, Bogorodica im se javila na apostolite, opkru`ena so angeli i so srceto vo koe ima qubov koja go opfa}a celiot svet, velej}i im: "Raduvajte se, za{to sum so vas vo site denovi".