Vo Makedonija prestojuval i eden od najpoznatite helenski filozofi Sokrat (Socrates). Se rodil okolu 470 godina pred Hrista vo Atina. I pokraj zaslugite, poradi nekoi svoi idei i dejanija koi ne bile vo soglasnost so atinskata politika, toj bil osuden na smrt i bil poguben vo 399 godina pred Hrista. Negoviot prestoj vo Makedonija e povrzan so Peloponeskata vojna pome|u Sparta i Atina. Kako mlad toj u~estvuval kako vojnik vo pe{adijata na Atina pri {to poka`al golema hrabrost vo bitkite kaj Potideja i Delium. Podocna (vo 422 godina pred Hrista) u~estvuval i vo bitkata kaj Amfipol vo Makedonija.

Vo Makedonija prestojuval i poznatiot dreven tragi~ar Evripid (Euripides). Zaedno so Eshil i Sofokle toj se smeta za eden od trojcata najgolemi tragi~ari vo drevninata. Negovite dela ostavile golemo vlijanie vrz podocne`nata drama. Se rodil vo Salamina okolu 480 godina prd Hrista. Osven so pi{uvaweto drami se zanimaval i so filozofija i nauka. Iako glavno `iveel vo Atina, podocna Evripid ja napu{til Atina i vo 408 godina pred Hrista do{ol da `ivee vo Makedonija. Vo na{ata zemja toj napi{al drama posvetena na makedonskiot kral Arhelaj. I Evripid po~inal vo Makedonija vo 406 godina pred Hrista.

Vo Makedonija prestojuval i poznatiot atinski slikar Zevkis (Zeuxis), koj `iveel vo ~etvrtiot vek pred Hrista. Za negovoto slikarstvo se znae od pi{anite dokumenti, dodeka denes, za `al, nema za~uvano nitu edno negovo originalno delo. Nekolu kopii na negovite dela ostanale vo podocne`nite vekovi. Posebno voshiten od negovite dela bil rimskiot pisatel Plinie Postariot. Iluzionizmot bil glavna odlika na slikarstvoto na Zevkis, iako se zanimaval i so skulptura. Za slikarstvoto na Zevkis pi{uval i helenskiot avtor Lukijan (Lucian). Od slikarstvoto na Zevkis se vdahnovuvale mnozina podocne`ni drevni slikari.

Sokrat

Mnogu e verojatno deka vo Makedonija prestojuval i poznatiot dreven slikar Apel (Apelles). Se rodil vo 352 godina pred Hrista vo Kolofon. Toj se smeta za eden od najslavnite slikari vo drevninata. Za `al i negovite dela ne se za~uvani, tuku se poznati samo preku zapisite za niv. Mnozina renesansni avtori bile inspirirani od ovoj slikar. Poznato e deka edni od negovite najdobri dela bile portretite na Filip Vtori i na Aleksandar Makedonski. Osven toa, toj naslikal portreti i na nekoi od Aleksandrovite generali, a slikal i kompozicii so mitolo{ki motivi. Po~inal vo 308 godina pred Hrista. Poradi toa {to portretite na istaknati Makedonci bile edna od glavnite temi na negovoto tvore{tvo, sosema e verojatno deka i toj prestojuval vo Makedonija.

Vo Makedonija prestojuval i poznatiot dreven govornik Eshin (Aeschines). Toj se rodil vo Atina vo 389 godina pred Hrista. Blagodarenie na svojata elokvencija i znaewe stanal eden od vode~kite intelektualci vo Atina. Vo toa vreme podemot na makedonskata dr`ava pretstavuval zakana za sosednite dr`avi, me|u koi i Atina. Poznato e deka vo vremeto na Filip Vtori Makedonski, atinskiot govornik Demosten glasno ja obvinuval Makedonija, zalagaj}i se Atiwanite da se sprotivstavat na makedonskata ekspanzija. Protivnik na Demosten bil tokmu Eshin. Toj se zalagal za prijatelstvo pome|u Atina i Makedonija, smetaj}i deka sekakov otpor na Atiwanite protiv Makedonija bi bil zaluden. Eshin prestojuval vo Makedonija vo 347 godina pred Hrista po {to po~nal da raboti vo polza na spre~uvawe na konfliktot pome|u Makedonija i Atina. Podocna bil progonet od Atina. Se stacioniral na Rodos, kade otvoril u~ili{te za govornici. Po~inal vo 314 godina pred Hrista. Nekoi od negovite govori do denes se so~uvani.

Vo Makedonija podolgo vreme prestojuval poznatiot rimski politi~ar Marko Livie Drus (Marcus Livius Drusus). Toj `iveel vo vtoriot vek pred Hrista. Poznat e po reformite {to gi podgotvil vo Rim, zaedno so Grah, vo 122 godina pred Hrista. Vo 112 godina pred Hrista Drus bil postaven za guverner na Makedonija, koja toga{ bila rimska provincija. Prakti~no toj toga{ `iveel vo Makedonija. Po~inal vo 109 godina pred Hrista.

Vo Makedonija prestojuval i rimskiot general i govornik Pompej Veliki (Gnaeus Pompeius Magnus). Kako {to e poznato, toj bil zet na Julie Cezar, a podocna stanal negov lut neprijatel za vlast. Pompej se rodil vo Rim vo 106 godina pred Hrista. Poradi toa {to se doka`al vo borbite vo Afrika i Sicilija, ja dobil titulata "Magnum" (Veliki). Toj go zadu{il poznatoto vostanie na Spartak, poradi {to se steknal so golema slava pome|u Rimjanite. Vo 70 godina pred Hrista bil izbran za konzul. Potoa u~estvuval i vo drugi borbi vo odbrana na Rimskata Imperija. Go porazil ermenskiot kral Tigran, a gi uni{til i maloaziskata dr`ava na Makedoncite Selevkidi i nezavisnata dr`ava na Evreite. Poradi toa, koga vo 61 godina pred Hrista se vratil vo Rim, bil oven~an so u{te pogolema slava. No, toga{ do{ol vo sudir so Senatot, poradi {to se oddale~il od aristokratijata i zaedno so Julie Cezar i so Kras sozdale koalicija koja bila nare~ena Prv triumvirat. So cel da se zacvrstat vrskite me|u niv, }erkata na Julie Cezar, po ime Julija, se oma`ila za Pompej. Potoa Julie Cezar zaminal za Galija (dene{na Francija), kade ostanal devet godini, dodeka Pompej prestojuval vo Rim. Vo 54 godina pred Hrista Julija po~inala, a Kras bil ubien vo Sirija. Taka na vlast ostanale samo Pompej i Cezar, me|u koi po~nala da se javuva netrpelivost. Pompej povtorno se zbli`il so aristokratijata. Julie Cezar se vratil vo Rim, kade bil pre~ekan od vojskata na Pompej. Vo bitkata {to se odigrala vo 49 godina Pompej bil porazen, po {to, zaedno so del od svojata vojska, zaminal na Balkanot. Vo me|uvreme Julie Cezar gi porazil privrzanicite na Pompej vo [panija i stanal gospodar na cela Italija, po {to ja napadnal vojskata na Pompej na Balkanot. Po nekolku sudiri Pompej bil porazen, po {to pobegnal vo Egipet, kade bil ubien vo 48 godina pred Hrista.

Vo Makedonija prestojuval i samiot Gaj Julie Cezar (Gaius Julius Caesar). Da ka`eme nekolku zborovi i za negoviot `ivot. Se rodil vo 100 godina pred Hrista. U{te kako mlad se sprotivstavil na diktatorot Sula poradi {to go napu{til Rim. Izvesno vreme prestojuval na ostrovot Rodos, kade ja izu~uval retorikata, po {to se steknal so govorna sposobnost. Ve}e napi{avme deka po padot na Sula, zaedno so Pompej i Kras, Julie Cezar bil ~len na Prviot triumvirat. Cezar bil poznat po toa {to gi poddr`uval gladijatorskite borbi. Nekolku godini Julie Cezar vojuval protiv okolnite plemiwa na Helvetite i Germanite, a go zadu{il i vostanieto na Galite. Podocna, po smrtta na Kras, do{lo do raspad na triumviratot i do vojna pome|u Cezar i Pompej. Po porazot na Pompej, rekovme deka toj zaminal za Egipet, kade bil ubien. I samiot Julie Cezar do{ol vo Egipet, kade se zapoznal so Makedonkata Kleopatra, koja ja postavil za kralica na Egipet. Od nivnata vrska im se rodil sin. Podocna se vratil vo Rim, kade go zacvrstil avtoritarniot re`im. Sprovel reformi vo sistemot za danoci i vo drugi oblasti od ekonomskiot `ivot, a poznati se negovite reformi i vo kalendarot. Na~inot na koj Cezar vladeel mu donel mnogu neprijateli, koi se pla{ele od negovata apsolutna mo}. Toj se smeta za osnova~ na rimskiot imperijalen sistem. Poradi seto toa, protiv nego bil skovan zagovor i Julie Cezar bil ubien od atentat vo 44 godina pred Hrista. Dodeka vleguval vo Senatot, grupa senatori go napadnale i go ubile. Glavni organizatori na ovoj zagovor bile negovite bliski sorabotnici Brut i Kasij, koi i samite u~estvuvale vo atentatot.

Julie Cezar sigurno deka e najpoznatiot rimski vladeetel na site vremiwa. Mnozina denes go sporeduvaat so Aleksandar Makedonski, imaj}i gi predvid negovite voeni uspesi (Encarta, cit. delo. naslov: Gaius Julius Caesar). Prestojot na Gaj Julie Cezar vo Makedonija bil vo funkcija na u{te edna od negovite voeni pobedi, ovoj pat nad rimskiot general Pompej.