Zaveduvaweto na ne~ie ime i prezime vo Mati~nata kniga na rodenite ne go garantira opstojuvaweto na novoreden~eto. Navistina, ova pra{awe e ~udno vo uslovi koga imame enormen ekonomski razvoj, no toa s# u{te e aktuelno, osobeno vo 21 vek koga zastra{uva~ki deluva ona {to ni se slu~uva, a golemite nade`i ni se zagubeni vo nekoja si zamaglena idnina. Za `al, denes navistina ne e te{ko da se nabroi ona {to ne ~ini okolu nas. Pote{ko e da se najde ne{to {to vredi, bidej}i minuva nezabele`itelno. Polesnoto im go prepu{tam na samonare~enite intelektualci. Za ilustracija, go naveduvam intervjuto so Branko Gerovski, dadeno za "Kanal 77" na ~etvrti avgust. Vo nego genijalecot im dava "blanko-poddr{ka" na pokera{ite i na protestantskiot sve{tenik, a so negoviot komentar vo "Dnevnik" od devetti avgust istiot genijalec, na istite pokera{i, im go negira vlastodr`e~kiot legimitet. Pote{koto go prezemam brz sebe.

Iako vlasta vo Makedonija nema legimitet, neosporno e deka taa e realen odraz na politi~kata svest na pove}eto Makedonci. Nedostatokot od legimitetot, pridru`en so golemata stabilnost na vlasta, zna~i deka postoi golemo nepoklopuvawe me|u politi~kiot interes i politi~kata svest na golem del od makedonskiot narod.

Edinstven na~in za promena na politi~kata svest i nejzinoto pribli`uvawe kon politi~kiot interes e konzistentnata ideologija, relevantna za celata preobrazba od neprifatlivata sega{nost kon posakuvaniot razvoj na nastanite za zamislenata cel-vizija. Tokmu vo predispoziciite za kvalitetna promena na politi~kata svest e najzna~ajnoto podobruvawe vo celiot raspad. Denes ve}e nema zabluda koja ne e razni{ana, nema izmama koja ne e razotkriena. No, za podem na prvite nikulci na novata polti~ka svest treba da se spori u{te mnogu. I ova dosega mo{ne skapo n# ~ini. Politi~kata pasivnost na pove}eto `rtvi na crvenobur`oaskata kontrarevolucija denovive se pla}a i so ~ove~ki `ivoti, bez da se postigne nekakov napredok na terenot. Otka`uvaj}i se od svojot politi~ki subjektivitet, ne treba da se ~udime kako stanavme topovsko meso. Otka`uvawata od organiziranata borba za pravda i nejzinoto zamenuvawe so molbi nepravdata da bide na na{a strana e strate{ka gre{ka, bidej}i pravdata gi hrani site, a nepravdata samo malkumina. So seto po~ituvawe kon "blanko-poddr{kata" na spomenatiot Gerovski, ~etirigodi{niot mandat zna~i maksimalno, a ne minimalno vreme na vladeewe.

Razlikata me|u predizbornite vetuvawa i postignatoto so vladeeweto se vika izmama. Ako ne go sankcionirame izmamnikot, doa|ame do situacija vo koja teoretski mo`no e so dr`avata ~etiri godini nepre~eno da vladee i ~ovek koj vo me|uvreme se razbolel od du{evna bolest.

Nedostatokot od politi~ki izraz na pozitivnite op{testveni sili e najvpe~atliv pri moralnite kolapsi na vlasta. Poradi aferite od tipot na Quben Paunovski Vladata pa|a, no samo vo zemjite kade postoi organizirana sprotivstavena politi~ka sila, odnosno kade {to nema uslovi za diktatura. Dobro e {to ve}e sosema neuverlivo deluvaat politi~kite komentari vo ~ija osnova se nao|aat razlikite me|u Jupiter i volot. Vol ne sum, a i Jupiter nema so {to da me voshiti.

Osnovnata i su{tinskata razlika me|u ~ovekot i dobitokot e taa {to ~ovekot, makar i vo pretsmrtniot ~as, }e sfati deka ne trebalo da go vle~e jaremot. Sepak, sega{niot istoriski moment bara lu|e koi toa navreme }e go sfatat.

Mastiloto od potpisite na Ramkovniot dogovor s# u{te ne e potpolno suvo, a javnosta se obiduva da gi proanalizira site otstapki {to zna~at raznebituvawe na dosega{niot makedonski Ustav, koga ve}e se soo~uvame so novi, posurovi i beskrupulozni pale`i na pove}eto objekti vo Tetovsko i drugi prekr{uvawa na primirjeto.

Imaat li voop{to obraz, moral, ~ove~nost i du{a Xaferi, Imeri, a pred s# Leotar i Perdju za da dozvolat potpolno uni{tuvawe na konfekcijata "Mateks" vo s. Tearce, firma vo me{ovita amerikansko-makedonska sopstvenost so 250 vraboteni pri {to direktnata {teta nadminuva pet milioni germanski marki.

Paleweto tri ku}i vedna{ po skandaloznoto potpi{uvawe na poni`uva~kiot i sramen Ramkoven dogovor vo tetovskoto selo Le{ok, vo koe od dr`avniot vrv se garantira{e bezbedno vra}awe i sigurnost, definitivno se jasna poraka deka vo toa selo, a i vo drugite kako Tearce, Nepro{teno, Jedoarce, Setole, Varvara, Brezno, Jelo{nik i drugi, do doa|aweto na silite na NATO, mo`e da bidat zapaleni site ku}i.

Samo nekolku ~asa po "istoriskata" izjava na Solana deka RM ja o~ekuva brilijantna idnina, nemu }e mu zablagodarime za siluvawata, razurnuvawata, masovnite grabe`i, pale`ite, napadite na s. Brvenica, s. Le{ok, a osobeno na s. Belovi{te vo tetovskiot kraj koi, zaedno so provokaciite vo Kumanovsko i Debarsko, pretstavuvaat "izvonredna" potvrda i satisfakcija na golemata gri`a i napori {to gi vlo`uva me|unarodniot faktor vo ponatamo{noto etni~ko ~istewe i genocid vrz makedonskoto i drugoto nealbansko naselenie, kako me|ufaza vo definitivnata federalizacija i podelba na R. Makedonija.

Gra|anite na Tetovo i Tetovsko upatuvaat najseriozni zabele{ki i kritiki na bezbednosnite sili na RM deka primirjeto i Ramkovniot dogovor ne zna~at prestanuvawe na funkcijata na instituciite na pravnata dr`ava i ednostrano zatvorawe na o~ite pred ponatamo{noto agresivno osvojuvawe na novi teritorii od strana na albanskite teroristi.

"Ako Srbite ne potpi{at }e gi bombardirame, a ako Albancite ne potpi{at }e prestaneme da gi pomagame"! Ovaa izjava na Medlin Olbrajt vo Rambue, izgleda deka denes se preslikuva i vo Makedonija! Imeno: dvojniot kriterium na EU i SAD e pove}e od o~igleden: Albancite se povtorno ubedlivo favorizirani, iako ne se vo pravo!

Mnogute prethodni primeri, a najmnogu najnoviot, go potvrduvaat ova tvrdewe. EU i SAD (koi i samite go imaa dadeno imeto "teroristi" u{te pred dva-tri meseci, jasno evidentiraj}i gi karakteristikite na ubijcite, kako toa da go imaat zaboraveno!) pani~no baraa da se zapre osloboduvaweto na makedonskoto selo Ara~inovo od teroristite, a tie, do poraz dovedeni ubijci, da bidat spaseni i bez da im bide odzemeno oru`jeto da bidat prefrleni na novo mesto od kade }e im se dade nova {ansa da ubivaat i zazemaat teritorii na R. Makedonija!! Zarem edna Amerika, EU i NATO koga nekogo ve}e go definiraat kako terorist, ne znaat {to treba so nego, nitu mo`at da go zagrozat i eliminiraat?! Sigurno deka znaat i mo`at, ili barem posigurno od ona vo {to makedonskiot narod i lu|eto voop{to do v~era veruvaa: deka na NATO, EU i SAD na prvo mesto im e pravdata, nepristrasnosta i te`neeweto kon mirot!

Zo{to takov odnos kon nealbancite, t.e. Makedoncite?! Makedoncite se napadnati! Zo{to samo teroristite se nagraduvaat?! Ta`no izgleda bogatiot, mo}niot, kulturniot, nezavisniot Zapad, koga e vo racete na Albancite, a dirigiran od albanskata mafija i nivnite lobisti (plateni so pari na narkobiznisot i prostitucijata, Albancite nemaat visoki stru~waci {to se mnogu ceneti i isto tolku zarabotuvaat, koj bi mo`ele da odvojat tolkav kapital). Zo{to Zapadot ne im se zakani so sankcii - bez toa albanskite teroristi nemaat nitu edna pri~ina da prestanat ili da ja stopiraat ekspanzijata! Samo so bombardirawe ili so reducirawe na statusot na Kosovo ili Albanija koi gi poddr`uvaat, }e mo`e da se deluva na teroristite i ekspanzionistite!

Neka bide dodadeno deka Makedonija ne zaslu`ila takov tretman: kon NATO bila maksimalno uslu`liva, a ironijata da bide u{te pogolema, pred samo dve godini na 360.000 Albanci im gi spasila `ivotite i im dala zasolni{te!

So zadocnuvawe go pi{uvam misleweto za statijata na gospodinot Stefan Donevski-Majka objavena vo va{iot cenet nedelnik na 25 maj 2001 godina.

Ili gospodinot Donevski mu bil gostin na Bil Gejts (za kogo ne znaev deka e Makedonec) ili pak jas ne znam kade `iveam blizu 30 godini. ^itaj}i {to napi{al Donevski za super`ivotot vo Bugarija, mislam deka toj ne znae kade bil. Koga im pi{av na nekoi moi rodnini za super`ivotot vo Bugarija, mi rekoa deka nekoj sonuva za toa.

Eve {to ~itav vo spisanieto "Tajms" za SAD: eden milion mladi Afrikanci se vo zatvor, protiv 30 otsto od mladite Afrikanci se vodi kriminalna postapka, a 72 otsto od novoroden~iwata od afrikansko poteklo ne znaat koj im e tatko. Spored cenet amerikanski ekonomist, SAD ima mala nevrabotenost poradi faktot {to nad 10 milioni Amerikanci rabotat vo restorani za brza hrana. Minatata godina edna akcija za "Nortel" ~ine{e 168 dolari, a sega ~ini 11 dolari. "Nortel" minatata godina se prodava{e za 100 milijardi dolari na berzata vo SAD, a sega za samo 10 milijardi dolari. Zagubata za poslednite tri meseci bila osum milijardi dolari. Donevski pi{uva deka na{i imigranti za kuso vreme stanale milioneri so ogromni palati, a pred niv parkirani tri golemi avtomobili. Neka mi gi isprati nivnite adresi za da gi posetam i da gi fotografiram nivnite palati i nivnite avtomobili, a potoa da vi gi pratam za da gi objavite vo va{iot nedelnik. Toj pi{uva deka nivnite deca ne sakaat da odat na odmor vo Makedonija. Vistinata e vo toa {to roditelite nemaat pari za avionski bilet. Decata pla}aat stra{na cena za noviot `ivot. Tie u{te prviot u~ili{ten den gledaat deka 30 procenti od decata se Afrikanci, a drugite 30 otsto se Azijati so koi ne mo`at da se razberat. Drugite 30 otsto se najsiroma{ni Evropejci, bidej}i vo SAD ili Kanada toj {to ima pove}e pari vedna{ gi pra}a decata vo privatni u~ili{ta.

Eve {to mo`e{ da pravi{ so makedonska diploma vo Severna Amerika. Ako si u~itel ili advokat mo`e{ da ~isti{ bazeni, da raboti{ vo restorani za minimalna plata ili mo`e{ da bide{ taksi-voza~. Ako si ekonomist i ako ima{ sre}a mo`e{ da raboti{ vo banka kako kasier za mnogu niska plata ili kako centralen kasier, koj osum ~asa gi stava ~ekovite vo kompjuter.

Arhitektot, ako ima sre}a, }e crta za minimalna plata. Minatata godina elektronski in`ener mo`el da najde rabota, no ovaa godina s# se svrti naopaku.

Za `al, iseleni~kiot `ivot ne e kako {to go pi{uva Donevski. Mnogu e te`ok, ma~en i tragi~en. Vo Makedonija se zboruva deka Toronto e vtor po golemina makedonski grad. Spored popisot vo Kanada od 1990 godina, samo dve iljadi `iteli se zapi{ale kako Makedonci. ^itam deka imame makedonski superkulturen `ivot od Sindej do Toronto.

Posleden pat baletska pretstava vidov vo Skopje, a operska pretstava vo Budimpe{ta, bidej}i vo prestolninata na Kanada nema nitu Balet nitu Opera. Jas ne poznavam nitu eden Makedonec {irum svetot koj `ivee od parite {to gi pravi od izdavawe vesnici ili radio i TV-programi. Vo Makedonija ~ovek mo`e da se pretstavuva kako re`iser ili pisatel, no parite gi zarabotuva kako rabotnik vo Sidnej ili vo Toronto.

Pred 40 godini site od Mediteranot doa|aa ovde, no vo poslednite 10 godini mladite Grci, Italijani, Portugalci, se vra}aat nazad. Sega duri i od ^e{ka i od Ungarija nikoj ne doa|a ovde. Za `al ili za sre}a mojot sin, koj te~no go zboruva angliskiot i francuskiot jazik, namesto da se vra}a ovde, re{il da odi vo Budimpe{ta. Eden prijatel od Bitola mi ka`a deka sin mu, koj nekolku meseci e vo SAD, ~isti bazeni so zavr{eno visoko obrazovanie i bara pari od roditelite za da se vrati vo Makedonija. Pred nekolku godini za malku }e zapla~ev na aerodromot vo Frankfurt koga vidov dve Makedonki kako ~istat toaleti. Jas deset pati }e kopam niva vo Ohridsko, otkolku edna{ da ~istam toalet vo Frankfurt. Ako nekoj saka da vidi kolku uspe{ni biznismeni sme ovde, vo Toronto, neka go kupi "Makedonskiot telefonski imenik" i }e vidi deka za biznismen mo`e da se smeta samo Bitov. Ako nekoj dojde vo Severna Amerika }e vidi deka nad 90 otsto od novite ku}i (koi se "mnogu skapi") odnador se od bel aluminium, a odvnatre se od drvo. Za da upotrebuva{ tuli mora da si bogat, a za kamen ili mermer mora da si milioner. Vo Kanada, ako si lekar-specijalist mora da si ~len na edno od dvete dru{tva. Vo Dru{tvoto za hirurzi jas sum edinstven so makedonsko poteklo, a vo dru{tvoto za internisti ima dvajca "kriptomakedonci".

Vo Severna Amerika nema kafeani, tuku samo kafeterii. Nie si kupuvame pivo i si go pieme doma, za{to ako ima{ nekoj prijatel Makedonec toj `ivee na oddale~enost od 40-50 kilometri i so nego se gleda{ samo na nekoj piknik po povod nekoj praznik. Pi{uvaweto na g. Donevski malku me upla{i, bidej}i toj `ivee vo Ohrid, a jas sonuvam vo starite godini pove}e vreme da pominuvam tamu. Nekoj mi re~e da ne se pla{am za{to g. Donevski, koga si ja zel germanskata penzija, vedna{ se iselil vo Ohrid i ne ostanal vo vetenata Germanija.

Sledej}i gi slu~uvawata so vojnata koja na Makedonija & ja nalo`ija teroristite-Albanci, posebno otkako Pretsedatelot, albanofil i pacifist, najavi svoj plan za re{avawe na ve{ta~ki sozdadenata "kriza", dojdov do zaklu~ok deka so promoviraweto na negoviot neizbran plan, teroristite brojno se zgolemija i gi pro{irija svoite zlostorni~ki aktivnosti. Sfativ deka navodniot poim "kriza" ne e vistinska kriza, tuku ~ista vojna. Dokolku toa navistina be{e kriza, toga{ taa }e se pojave{e pred okupiraweto na seloto Tanu{evci, pa duri i pred vojnata na NATO protiv Jugoslavija. Osven poimot kriza narodot dobi pogre{na slika i za poimot "konflikt". Ako ima{e "konflikt" }e imavme spor me|u dve strani, a vo slu~ajov imame agresija inicirana od nadvore{ni sili, koja podocna se pretstavi so propagandna cel kako vostanie na "porobenite" Albanci za malcinski prava. Pod prevezot na baraweto prava "vostanicite" steknaa mo}ni prijateli, a politi~arite Makedonci potkleknuvaa pod nivnite pritisoci, odnosno fakti~ki kapituliraa pred teroristite. Zna~i stanuva zbor za zloupotreba na poimite!

Ve}e po kojznae koj pat ve spre~uvaat vo odbranata na na{ata dr`ava. Nikoj od nadvor ne ve pofali, {to kako u~enici od prvo oddelenie go po~ituvate primirjeto, koe va`e{e samo za vas, a teroristite nitu nekoj gi osudi, nitu gi spre~i, tuku naprotiv ve izigraa kako nikoga{. Im dozvolivte, so pomo{ na NATO, podobro da se organiziraat. Namesto sami da se branite, si gledavte seir. Sramota. U{te li }e go ~ekate Trajkovski, koj e zapadno orientiran i histeri~no zaquben vo toa pusto NATO i EU. Ne sfativte li ve}e deka s# {to sakaat tie e da ja uni{tat makedonskata nacija. Tie samite davaat znaci, so helikopteri nosat kontejneri so oru`je za teroristite. U{te li veruvate deka tie ni se prijateli?! Osvestete se ve}e i frlete go toj Zapad na strana. Pobarajte pomo{ ili dozvolete im na tie {to sakaat da ni pomognat da dojdat vo Makedonija. So va{ata tvrdoglavost, }e ja uni{tite idninata na sopstveniot narod.

Zatoa, narode makedonski, ni ostanuva samo edno: nacionalnite partii da se poddr`uvaat i zaedno da se borat za makedonskata kauza i za opstanokot na makedonskiot narod.

Po~ituvani pratenici na makedonskiot narod,

Povtorno vi se obra}ame, vo ovie presudni denovi za Makedonija i makedonskiot narod, za da vi ka`eme deka va{ata osnovna funkcija e da gi {titite Republika Makedonija i interesite na makedonskiot narod.

Nie se opredelivme demokratskiot pove}epartiski model da bide osnova na ureduvaweto na R. Makedonija. Ustavot i zakonite na zemjava se edinstvenite izvr{ni ramki na na{ite opredelbi, pa s# {to se pravi nadvor od tie ramki e protivzakonski i protiv na{ite opredelbi.

Vo Ustavot i zakonite nikade ne stoi deka za sudbinata na R. Makedonija i makedonskiot narod mo`e da dogovara i pregovara kakva bilo grupa od gra|ani, bez razlika na nivnite funkcii.

Site u~esnici vo takanare~enite pregovori se prekr{uva~i na Ustavot i na zakonite. Tie izvr{ija predavstvo na makedonskiot narod i rasprodavawe na R. Makedonija, koga vo uslovi na agresija i okupacija na na{i teritorii, ubivawe i proteruvawe na na{i lu|e, ograbuvawe i palewe na s# {to imame, sednaa da dogovaraat sramna kapitulacija na R. Makedonija i u{te posramno bri{ewe na makedonskiot narod.

Po~ituvani pratenici na makedonskiot narod, vie ne ste izbrani od partiskite lideri ili od vrvovite na partiite, va{ata sila e narodot {to ve odbra. Zatoa, vo za{tita na R. Makedonija i makedonskiot narod, sprotivstavete se na predavstvata {to gi pravat i {to gi napravija ovie uzurpatori na makedonskite interesi - samopovikanite "pregovara~i" vo ime na makedonskiot narod.

Ve molime, vrz baza na na{ite opredelbi, vo ramkite i silata na zakonitosta na demokratskiot pove}epartiski model i vo imeto na idnite pokolenija, da se sprotivstavite na privatnite avanturi na ovie predavnici i da gi za{titite interesite na makedonskiot narod.

No, ako vie, bez razlika od koi motivi i interesi, go sledite patot na predavstvoto i vo Parlamentot glasate za "dogovorenoto", stanuvate formalni zaveruva~i na predavstvoto - u{te pogolemi predavnici od prvite. Vo prvoto pismo vi napi{avme deka, iako ogromnite i nesogledlivo {tetni posledici od predavstvoto so ni{to nema da se namalat, makedonskiot narod nema da im ostane dol`en na predavnicite. Samo }e dodademe deka ako se drznete da go predadete svojot narod, kaznata }e ve demne na sekoe mesto, vo sekoe vreme, od sekoj Makedonec i od sekoj platen egzekutor.

Podobro e da n# okupiraat, otkolku sami da se izbri{eme.

Se nadevame deka zaedno }e ja so~uvame na{ata zemja i na{eto postoewe.

Makedonskite lideri se gluvi koga e vo pra{awe makedonskoto naselenie. Ne go slu{aat pla~ot i povikot za pomo{ na Makedoncite od Tetovsko koi se opkoleni i ugnetuvani od strana na albanskite teroristi, pla~ot na raselenite Makedonci od Kumanovskiot kraj i nivniot povik za pomo{. Liderite ne gledaat {to mu se slu~uva na makedonskoto naselenie vo kriznite oblasti, im gi palat ku}ite, im go pqa~kaat seto ona {to go sozdale, siluvaat, ubivaat, so no`evi im pi{uvaat avtogrami na ple}ite i {to ne drugo. No, toa na{ite lideri ne go gledaat nitu pak go slu{aat, kako da se slu~uva ne{to voobi~aeno.

Ne mo`am da ocenam kolku im e o{teten sluhot i politi~koto slepilo na na{ite lideri, koga e vo pra{awe povikot na albanskite teroristi. Ne samo {to toga{ progleduvaat i slu{aat, tuka im pravat otstapki, gi osloboduvaat od sekakvo krivi~no gonewe, gi osloboduvaat od zatvorite, ne podnesuvaat dokumenti za ekstradicija na onie Albanci po koi e raspi{ana me|unarodna poternica, go menuvaat Ustavot vo korist na barawata na albanskite teroristi, zad koi barawa stoi liderot na teroristite, Ahmeti, koj se krie zad maskite na albanskite lideri Xaferi i Imeri, potpi{uvaat sramni dogovori za kapitulacija i podelba na Makedonija, pa duri i im otstapuvaat makedonski teritorii na teroristite. Ne e ~udno, mo`ebi takov e tajniot dogovor pome|u premierot Georgievski i pretsedatelot Trajkovski od edna strana, i liderot na neregistririnata albanska politi~ka partija DPA, Xaferi od druga strana, i na toj na~in im se oddol`uvaat za glasovite {to mu gi dade albanskoto naselenie na pretsedatelot Trajkovski za vreme na pretsedatelskite izbori.

Pretsedatelot i Premierot se na sigurno, za{titeni od stotici telohraniteli i vooru`eni policajci, pretsedatelkata i premierkata isto taka se na sigurno, ednata vo Grcija a drugata so Lav~eto vo Kipar. Dodu{a i na{ite Makedonci vo kriznite podra~ja se pod za{tita na albanskite teroristi, ne dozvoluvaat da im pristigne nikakva humanitarna pomo{, gi maltretiraat, ubivaat, siluvaat, ednostavno se iz`ivuvaat na nivna smetka. A {to se odnesuva do {tabot na Armijata, i toj e zaspan vo dlabok leten son, od koj nemo`e da gi razbudi nitu pukotnicite od strana na teroristite. [to se postigna so potpi{aniot dogovor dosega? Totalno ni{to. S# u{te gi ubivaat na{ite sinovi, na{ite ~eda koi se vo redovite vo na{ite odbranbeni sili, im se odnesuva poku}ninata na na{ite Makedonci od domovite na kriznite podra~ja, se uni{tuva i se pqa~ka s# {to e makedonsko, se gorat nivnite ku}i, a na{ite lideri seto toa go posmatraat na nem i podmolen na~in, verojatno s# dodeka teroristite ja zemat pod kontrola, odnosno pod okupacija celata zapadna teritorija na Makedonija, pa toga{ verojatno so u~estvo na zapadnite "mirotvorci" ke se sozdade ve{ta~ka granica, kontrolirana od "mirotvorcite na NATO i KFOR, kako {to e slu~ajot so Kosovo.

No, Ramkovniot dogovor treba da se ratifikuva vo Sobranieto na Makedonija. Kako {to pi{uvaa nekoi vesnici, deka nekoi lideri gi prisiluvale svoite pratenici da glasaat za sproveduvawe na ramkovniot dogovor, a toa bilo od strana na liderot na SDSM Branko Crvenkovski.

So nekolku zborovi sakam da im se obratam na pratenicite vo makedonskiot Parlament, ne samo na od SDSM, tuku i do pratenicite na site partii.

Gospoda Pratenici! Nemojte da nasednuvate na pritisocite na va{ite lideri, zo{to va{ite lideri ne ve izglasaa vo prateni~kite fotelji, tuku gi dobivte so glasovite {to vi gi dadoa makedonskite gra|ani na poslednite Parlamentarni izbori i treba da gi zastapuvate barawata na makedonskite gra|ani, a ne da im slu`ite na va{ite lideri za nekakva nivna li~na korist.

Site onie lideri {to vi vr{at pritisok, se diktatori i treba da gi otstranite od va{ite redovi, bidej}i so niv nemo`e da se gradi nikakva demokratija i sloboda, tuku samo diktatura. Ne se daleku Parlamentarnite izbori, i toga{ }e vi trebaat glasovite na makedonskite gra|ani, no nema da gi dobiete dokolku ne gi zastapuvate nivnite mislewa i interesi, za samostojnosta, suverenitetot i integritetot na Republika Makedonija, interesite za nemenuvawe na Ustavot i granicite na Republika Makedonija.

A, sega gi zamoluvam makedonskite gra|ani na narednite parlamentarni i pretsedatelski izbori, da razmislat na kogo }e mu gi dadat nivnite glasovi, da izberat partija koja }e gi zastapuva interesite na makedonskite gra|ani, interesite na Republika Makedonija, partija koja }e go sproveduva vo delo Ustavot Pravdata vo Republika Makedonija, partija koja }e sprovede istraga za imotnata sostojba na dosega{nite lideri, so kakov imoten kapital vlegoa vo politi~kiot `ivot i so kakov }e izlezat, zo{to verojatno mnogu od niv se steknaa so golem li~en kapital na crno, so {verc, kriminal i so sme{nite proda`bi na makedonski firmi i pretprijatija. Posebno gi potsetuvam makedonskite lideri, site onie nadle`ni {to treba da ja pretstavuvaat Republika Makedonija vo nadvore{niot svet, da bidat od makedonsko poteklo, zo{to samo tie mo`at da gi zastapuvaat interesite na Makedonija, a nekoi od albanskite partii koi gi zastapuvaat interesite na Albanija i Kosovo, i ideite za Golema Albanija, kako {to toa go pravi porane{niot minister za "pravda" Nasufi. Isto taka Ministerot za pravda da bide Makedonec, zo{to dosega{nite a i sega{niot minister od albanskite partii, pravdata ne ja sproveduva vo delo, so toa {to dosta od albanskite zatvorenici se osloboduvaat od zatvorite na podmolen na~in, a i ne se podnesuva barawe za ekstradicija na albanskite teroristi {to bea pritvoreni vo Germanija, za koi teroristi e potpi{ana me|unarodna poternica. Za niv mo`ite da mu dodelite nekoe ministersko mesto, se razbira dokolku se vovede vo idnina, minister za nepravda.