Osomni~eniot terorist Semi Hebibi nema da bide ekstradiran od Germanija vo Makedonija, bidej}i ministerot za pravda, Ixet Memeti, odbiva da podnese barawe. Ministerot Memeti odbil da go stori toa i na vladinata sednica od 21 avgust. Na teroristot od Tearce na 23 avgust mu zavr{uva rokot za ekstradicija, po {to toj }e bide osloboden od pritvorot vo Germanija. Vo soop{tenieto koe Ministerot za pravda go isprati do mediumite se naveduva deka pri~inata za nepodnesuvawe na baraweto e vo toa {to MVR s# u{te ne dostavilo kompletna dokumentacija za "slu~ajot Hebibi".

Minatiot vikend vo debarskoto selo Tatar Elevci, spored ka`uvawata na `itelite na seloto, zabele`ani se vooru`eni lica vo uniformi na t.n. ONA. Na 18 avgust nekolku vooru`eni lica vlegle vo seloto, ne gi maltretirale `itelite, no pobarale da im go predadat oru`jeto {to go imaat. Pritoa na nekolku od niv im gi odzele lovxiskite pu{ki, a na eden `itel mu go odzele pi{tolot.

Vo seloto `iveat petnaesetina pravoslavni Makedonci, koi poradi stravot ve}e go napu{tile seloto i se smestile kaj svoi bliski vo Debar.

Inaku, sostojbata vo gradot e relativno mirna, iako kaj gra|anite se ~uvstvuva voznemirenost i golema zagri`enost.

Makedonskiot Crven krst dosega ima evidentirano 64.553 raseleni lica.

Od Tetovsko se registirani 38.922 lica, od Kumanovsko - 15.482, a od Skopsko - 10.149 raseleni lica. Najgolem del od niv se smesteni kaj semejstva, dodeka samo 3.735 se vo 21 prifaten centar niz zemjava.

Vo skopskite internati, kade {to privremeno se smesteni okolu 800 `iteli od Ara~inovo, s# u{te ne znaat koga i kade }e se raselat ovie lu|e.

Na raselenite lica im se deli pomo{ preku makedonskiot Crven krst, a seta pomo{ ja obezbeduva Me|unarodniot komitet na Crveniot krst.

Institutot za trajni zaednici (ITZ) i Agencijata za me|unaroden razvoj na Soedinetite Amerikanski Dr`avi (USAID) gi objavi rezultatite od tretata runda od Programata za grantovi. Dvaeset i {est makedonski nevladini organizacii od celata zemja bea selektirani za da dobijat finansiski sredstva za sproveduvawe proekti vo svoite zaednici za poddr{ka na `ivotna sredina, jaknewe na NVO-sektorot, me|uetni~ka sorabotka, demokratski razvoj i razre{uvawe na konflikti. Vo ovaa runda osoben akcent be{e daden na proekti od oblastite za razre{uvawe konflikti i me|uetni~ka sorabotka i devet od 26 finansirani proekti }e gi pokrijat ovie va`ni oblasti. Dogovorite gi vra~i ambasadorot na SAD vo Makedonija, g. Majk Ajnik.

Na pro{iren sostanok vo Detroit, SAD Mi{ko Vasovski be{e imenuvan za pretsedatel na Makedonsko-amerikanskiot sovet (MAS) za Detroit i okolinata. Toj i dosega be{e eden od sovetnicite na MAS i eden od potpisnicite na istoriskata Deklaracija, koja Sovetot ja izdade na 13 avgust po povod potpi{uvaweto na "Ramkoviot dogovor", so koj se raznebituva makedonskata dr`ava i Ustav i se uni{tuvaat pridobivkite od istoriskite `rtvi {to Makedonija i makedonskiot narod gi imaat dadeno niz vekovite.

Odlikuvawa i spomenik za branitelite

Formiran e Inicijativen odbor vo sostav: Milivoj Kosteski od Skopje, @ivko Bo`inovski od Bitola, Dan~e Nikolovska od selo Inxikovo i Vlado Stojanovski od Kriva Palanka, koj vo najkus rok treba da podgotvi Statut i Programa, a potoa i da svika osnova~ko sobranie za formirawe zdru`enie na gra|ani vo koe bi vlegle semejstvata na zaginatite i povredeni braniteli. Od pretsedatelot na dr`avata, Boris Trajkovski, }e se bara da gi odlikuva zaginatite borci i da ja poddr`i inicijativata za izgradba na zaedni~ki spomenik na koj }e bidat vre`ani imiwata na site zaginati.