STOLE ANDOV SI PRAVI BAJRAM SO UMOT

Potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor i predlogot za ustavni promeni predizvika mnogu reakcii i osudi vo makedonskata javnost. Makedoncite so pravo stravuvaat deka so ovoj dokument }e go zagubat svojot nacionalen identitet i svojata dr`ava.

Na{iot Ustav, kako {to veli d-r \or|i Marjanovi}, profesor po krivi~no pravo i lider na Ligata za demokratija, ima mnogu nedostatoci, ili, kako {to objasnuva toj, Ustavot e plod na narodot, a nieden plod na narodot ne e sovr{en. Nedostatocite treba da se otstranat, no se razbira vo zakonska procedura, a ne pod pritisok na oru`jeto v raka.

Vo mnogu evropski zemji (na primer, vo Francija i Belgija), koga zemjata e vo opasnost se zabranuva promena na Ustavot. Vo Germanija (kako i kaj nas, vpro~em, za{to taa odredba vo celost e prezemena od germanskiot Krivi~en zakonik) se smeta za krivi~no delo "velepredavstvo" ako nekoj so sila ili so seriozna zakana se obide da go smeni nejziniot ustaven poredok. Republika Makedonija vo odnos na toa pra{awe ima identi~na odredba. Taka, spored ~lenot 305 od makedonskiot Krivi~en zakonik, toj {to so sila ili seriozna zakana }e se obide da go smeni ustavniot poredok na RM, }e se kazni so zatvor najmalku pet godini. Ako pri izvr{uvaweto na ova krivi~no delo so umisla se li{eni od `ivot edno ili pove}e lica (~l. 327 st. 2 KZ), kaznata e zatvor najmalku deset godini ili do`ivotna robija.

Makedonija, veli Marjanovi}, e napadnata. Od prviot den t.n. ONA go zede oru`jeto i pobara menuvawe na Ustavot. Koga se menuva Ustavot pod diktat na edna vooru`ena banda, toga{ pravnata dr`ava kapitulira. Toa e kapitulacija i na pravnata dr`ava vo Evropa, za{to nie se ugleduvame na Evropa i sakame da vlezeme vo nea. Evropa ni sugerira da go menuvame Ustavot i ni pra}a "ojlevci - dojlevci" vo likot na gospodata Leotar i Perdju. Pod nivniot diktat go pravime ona {to tie ne bi go napravile vo svojata dr`ava. Zna~i, tie Makedonija i ne ja smetaat za dr`ava (a u{te pomalu za "pravna dr`ava"), tuku za porane{na jugoslovenska republika, odnosno dr`ava vo nastanuvawe, vo koja i ne mora da va`at zakonite, dodava toj.

Marjanovi} gi povikuva pratenicite da ne glasaat za ustavnite promeni, za{to mora da bidat svesni za faktot deka Ramkovniot dogovor e proizvod na grubata sila na balisti~kite bandi na Ali Ahmeti, a od druga strana, duri i koga ne bi bilo taka, ovoj iznuden dogovor nema da gi postigne o~ekuvanite rezultati.

Ako go izglasame Ramkovniot dogovor, Makedonija stanuva zalo`nik na balisti~ko-plateni~kite ordi na albanskata mafija, a ne dr`ava vo vistinska smisla na zborot. Vpro~em, se veli vo reakcijata na Ligata za demokratija, da bevme vistinska dr`ava, nitu Evropa, nitu Amerika nema{e da se osmelat da n# prisilat da pregovarame so teroristi.

Ako se usvojat ustavnite promeni pred celosnoto razoru`uvawe na t.n. ONA, taa, kako {to objasnuva Marjanovi}, samo formalno }e se razoru`a, kako {to se slu~i so OVK na Kosovo. Bitkata }e ja prodol`i t.n. ANA, koja }e go zadr`i oru`jeto.

Nikoj ne znae kolku oru`je imaat teroristite. Toa ne go znae nitu nivniot lider Ali Ahmeti. Samo Stole Andov mo`e da si pravi bajram so umot i da ka`uva deka edna tretina od oru`jeto }e bide predadeno vo prvata faza. Od kade toj pak znae kolku oru`je imaat teroristite?! Toa samo Gospod go znae. A, nie ako edna{ popu{time pred pritisokot na silata, }e popu{time i drugpat. Albancite }e znaat deka se eksteritorijalen narod i deka mo`at da pravat s# {to sakaat. ]e najdat mehanizmi za pritisok da gi ostvarat svoite barawa, a kone~noto barawe e otcepuvawe na eden del od Makedonija, veli Marjanovi}.

Vo izmenetata Preambulata na Ustavot }e gi nema Makedoncite, odnosno Makedonija nema ve}e da bide nacionalna dr`ava na makedonskiot narod. Toa, kako {to objasnuva Marjanovi}, zna~i deka Makedonija prakti~no stanuva samo geografski poim - teritorija, a pra{awe na vreme e koj narod tuka }e bide domananten.

Ona {to e predvideno vo Dogovorot ne e normalno. Od dogovorenoto proizleguva deka edinstveno vo gradot Strumica makedonskiot jazik bi bil edinstveniot slu`ben jazik. Toa {to zakonite }e se preveduvat i na albanski jazik samo dopolnitelno }e ja optovaruva dr`avata, dodava prof. Marjanovi}.

Toa, spored nego, }e bide ne samo finansiski izdatok, tuku ne retko, }e nastanuvaat i slo`eni pravni problemi. Na primer, koga zakonot ne e precizno preveden, mo`e da se javi razlika vo sudskata i sekoja druga praktika pri negovoto o`ivotvoruvawe. Ako ona {to pi{uva vo albanskiot tekst na zakonot im odgovara na Albancite, tie }e insistiraat vrz toj tekst ne vodej}i smetka deka toa e samo prevod na originalot.

Problemot so policijata sostavena glavno od Albanci tamu kade {to tie se mnozinstvo te{ko }e go zagrozi opstanokot na preostanatoto makedonsko naselenie. Toa nema da ima soodvetna za{tita pred pove}e ili pomalku otvorenite pritisoci za iseluvawe. Kako trgnale rabotite, pove}e od sigurno e deka Ali Ahmeti naskoro }e ni bide pratenik, pa duri i minister i deka Evropa ne se gri`i mnogu za interesite na makedonskata dr`ava. Taa n# pritiska da primime 1.000 - 1.500 policajci od redovite na Albancite. No, deka toa e nerazumno i vo su{tina e protiv interesite na makedonskata dr`ava, poka`uva faktot {to Albancite ne se lojalni kon Makedonija. Za vreme na nemirite nekoi policiski stanici vo celost prejdoa na stranata na ONA.

So ovoj dogovor nie, vsu{nost, obu~uvame kadar koj potoa }e bide podgotven da oddeli del od Makedonija, veli Marjanovi}. Iako Ramkovniot dogovor treba da go "zajakne" gra|anskiot karakter na dr`avata, toj vo Ustavot saka da promovira nov poim "zaednici", taka {to zemjata neskrieno ja deli glavno na dve zaednici: makedonskata i albanskata. Gra|aninot, koj e izvor na dr`avniot suverenitet, se supstituira so zaednicata. Pritoa, na zaednicata (~itaj "na albanskata zaednica") & se dava pravo na veto. Za promeni na Ustavot i onie raboti koi gi tangiraat zaednicite ne e dovolno dvotretinsko mnozinstvo od site pratenici, tuku vo toa dvotretinsko mnozinstvo mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici koi tvrdat deka i pripa|aat na zaednicata. Toa zna~i deka za ona {to ne im se dopa|a, pretstavnicite na zaednicata na Albancite nema da glasaat i donesuvaweto na zakonot e blokirano. Taka, vo samiot mehanizam na donesuvawe na zakonite e vgraden element na konsenzualnata demokratija. Vo Ustavot na Makedonija se vnesuva sosema nepriroden koncept {to nema da pridonese da funkcionira makedonskata dr`ava, tuku postojano }e ja ko~i, objasnuva Marjanovi}.

No, ima Gospod i, kako {to veli toj, za 20-30 godini makedonskiot narod }e bide malcinstvo. Albancite }e bidat mnozinstvo. Toga{ nie so tie odredbi od Ustavot }e gi ko~ime niv, se razbira, ako dotoga{ voop{to opstane makedonskata dr`ava.

Toa {to u{te pred implementiraweto na Dogovorot, liderot na DPA Xaferi na javnosta & se obrati na albanski jazik za Marjanovi} e provokacija. Imam vpe~atok deka toj ~ovek poradi svojata bolest e opsednat so edna ~ove~ki sosema razbirliva rabota - da stane istoriska li~nost kaj Albancite, veli prof. Marjanovi}. Negovoto zboruvawe na albanski jazik po potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor, spored nego, e izbrzana reakcija, no mo`ebi i dobra zatoa {to mo`e da vlijae vrz onie koi }e treba da glasaat vo Parlamentot za ustavnite promeni, odnosno ako tie se Makedonci dostojni za po~it, da gi predomisli da ne glasaat.

Za `al, onie {to treba da glasaat ne se dostojni za po~it. Mislam deka seto ova }e pomine vo Parlamentot i deka nikoj nema da pomisli za dr`avnite interesi, objasnuva g. Marjanovi}. Ova e posleden pat, koga nie }e glasame so ~isto dvotretinsko mnozinstvo. Toa treba da go imaat predvid pratenicite. Vo idnina "zaednicite", odnosno Albancite, }e gi ko~at zakonite, nema da glasaat za ona {to ne im odgovara. Na krajot na krai{tata, koga narodot }e vidi na koe "derexe" e dovedena negovata dr`ava, za koja stotici godini se borel i koja stanuva protektorat na albanskata mafija, mo`e da po~ne i revolucija. Toga{ }e mo`e da se razbrka taa predavni~ka mafija {to glasala za ustavnite promeni. Toa mo`e da go napravi i edna voena grupa, odnosno da go razbrka Parlamentot, Vladata. Da ja zeme upravata vo svoi race. Ne sum siguren nitu vo ednata nitu vo drugata opcija, zatoa {to Makedon~eto e mnogu krotko i razumno. No, da bideme `ivi i da vidime {to }e se slu~i, zaklu~uva Marjanovi}.