VERATA NA[A RISJANSKA

Sveto Preobra`enie na Gospod Isus Hristos

"OVA E MOJOT VOZQUBEN SIN, NEGO POSLU[AJTE GO"

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • "Ti si Bog koj pravi ~udesa... ]e Te falime Tebe Bo`e, }e Te falime i }e go povikuvame imeto Tvoe. ]e gi razglasuvame Tvoite ~udesa koga }e dojde vreme...".
  • "Hriste Bo`e, si se preobrazil na planinata, poka`uvaj}i im ja na Tvoite u~enici slavata Tvoja... Po molitvite na Bogorodica i nas gre{nite da ne osvetli Tvojata ve~na svetlina. Slava Tebe...".

Denovive i neboto i zemjata gi proslavuvaat ~udesnite dela na Boga i bo`jata vistina, zapi{ana vo Svetoto evangelie. Na 19 avgust Svetata crkva se se}ava za golemata qubov na Gospoda, neiska`livata sila i mudrost, bo`ja mo}, milost, bo`jo dostoinstvo i negovite ~udesni nastani.

Preobra`enie Hristovo

"Ti si Bog koj pravi ~udesa... ]e Te falime Tebe Bo`e, }e Te falime i }e go povikuvame imeto Tvoe. ]e gi razglasuvame Tvoite ~udesa koga }e dojde vreme...", govori Svetiot prorok car David. Se se}avame na eden golem nastan, va`en za spasenieto na ~ove{tvoto. Vo Svetata zemja, pred okolu 2000 godini, Gospod Isus Hristos so svoite u~enici, trgnal od okolinata na ]esarija Filipova (Galilejski predeli), kon gorata Tavor. Koga stignale na nejziniot vrv, vo prisustvo na svoite u~enici Sveti Petar, Sveti Jakov i Sveti Jovan, Hristos se preobrazil i od sebe ispu{til bo`estvena svetlost. So toa mu ja otkril na svetot, ne samo svojata bo`estvena mo}, tuku i svojata bo`estvena priroda.

CAR NAD PROROCITE

Hristos se preobrazil pred svoite stradawa i smrt, za da im ja zakrepne verata na u~enicite i na lu|eto od celiot svet, da poveruvaat vo Negovata kone~na pobeda, da poznaat deka On e Svetlinata na svetot, deka On e vistinskiot Bog, da gi uveri "vo podgotvenata ni slava na onie koi go qubat". Pri svoeto preobra`enie, Toj se javuva kako car nad prorocite, a Sveti Mojsej i Sveti Ilija, kako Negovi `ivi slugi. Svetite evangelisti Luka, Matej i Marko, na mnogu slikovit na~in go opi{uvaat Hristovoto preobra`enie. Svetiot apostol i evangelist Luka, svedokot na bo`jite dela, pi{uva: "... Gi zede so Sebe Petra, Jovana i Jakova,... I koga se mole{e, vidot na liceto Negovo se izmeni, i oblekata Mu stana bela i svetla. I ete, dvajca lu|e razgovaraa so Nego; a tie bea Mojsej i Ilija... Tie zboruvaa za Negovata smrt, so koja treba{e da zavr{i vo Erusalim".

U~enicite Hristovi ja videle slavata bo`ja, gi videle i dvajcata {to stoele so Nego. Gi zasenil oblak i slu{nale glas od Nego: "Ovoj e Mojot vozquben Sin; Nego poslu{ajte Go!". Tie bile voshiteni, no istovremeno i upla{eni od ovaa gletka. I Svetiot apostol i evangelist Matej go opi{uva Hristovoto preobra`enie: "... I se preobrazi pred niv; i liceto Negovo svetna kako sonce, a ali{tata Mu stanaa beli kako svetlina", zboruva za razgovorot na Sveti Mojsej i Ilija so Hristos, kako i za slu{natiot glas od neboto i za u~enicite koi se upla{ile i "padnaa ni~kum", no Isus se doprel do niv, gi ohrabril da stanat i da ne se pla{at. Koga se simnuvale od gorata Tavor im zapovedal nikomu da ne ka`uvaat {to videle "dodeka Sinot ^ove~ki ne voskresne od mrtvite!". Iako sveti evangelisti pi{uvale nezavisno eden od drug, i Svetiot apostol i evangelist Marko ja potvrduva vistinata za ovoj nastan, za razgovorot na prorocite so Isus i za Bog Otec koj go narekol Hristos "Mojot vozquben Sin".

DARITEL NA SVETLINATA

Na ovoj svetol den se pee troparot za preobre`enieto na Daritelot na svetlinata: "Hriste Bo`e, si se preobrazil na planinata, poka`uvaj}i im ja na Tvoite u~enici slavata Tvoja... Po molitvite na Bogorodica i nas gre{nite da n# osvetli Tvojata ve~na svetlina. Slava Tebe...". Gospod gi izbral trite u~enici zatoa {to vo niv gi gledal trite dobrodeteli: vo Sveti Petar verata, vo Sveti Jakov nade`ta, vo Sveti Jovan qubovta.

Sveti Jovan Zlatoust objasnuva deka tie prvi so verata, nade`ta i qubovta, ja utvrdija prvenstvenata crkva. Se postavuva pra{awe zo{to Hristos se preobrazil no}e? Zatoa {to no}ta e poprijatna za molitva i ja otkriva ubavinata na neboto. A zo{to se preobrazil tokmu na vrvot na gorata Tavor do koja se doa|a po mnogu te`ok, dolg i kriv pat? Zatoa {to visinata pretstavuva "visina na na{ite misli, t.e. bogomislie" i Bog saka da n# nau~i na trudoqubivost i bogomislie. Na vrvot na Tavor, vo ~est na Preobra`enieto Hristovo, e podignata golema hristijanska crkva vo koja niz vekovite poklonicite od celiot svet doa|aat da mu se poklonat na Spasitelot na svetot Gospod Isus Hristos Svetlinata na svetot.

So blagoslov na Negovoto Visokopreosve{tenstvo, Mitropolitot evropski g. Gorazd