SVEDO[TVA
Istorijata ne e samo minato
POZNATI LI^NOSTI KOI PRESTOJUVALE VO MAKEDONIJA
Pi{uva: Aleksandar DONSKI
- Makedonija ja posetile niza zna~ajni li~nosti od svetskata istorija i toa dosega kaj nas ne e obraboteno na edno mesto!
- Vo drevninata vo Makedonija prestojuvale: Herodot, Kserks, Tukidid i drugi poznati li~nosti od toa vreme.
V
o pokulturnite dr`avi postojat spomenici i razni drugi vidovi obele`ja, posveteni na li~nosti koi duri samo i prestojuvale vo taa dr`ava. Na primer, vo niza hoteli se obele`ani sobite kade {to prestojuvala poznatata li~nost; potoa kako spomen-domovi se ~uvaat razni objekti (ku}i, no i drugi objekti) kade poznatata li~nost prestojuvala ili kade {to vr{ela nekoja zna~ajna aktivnost i sl. Denes tie ume{no se koristat kako turisti~ki mesta vo mnogu dr`avi. Postojat lu|e koi patuvaat specijalno za da gi posetat.Vo Republika Makedonija, za `al, ovoj proces e na marginite na op{testveniot `ivot. Ne sum siguren deka kaj nas postoi kakvo bilo obele`je na mesto na koe prestojuvala nekoja poznata istoriska li~nost, koja ne bila po poteklo od Makedonija. Kaj nas s# u{te vakvite obele`ja (prete`no spomen-domovi, t.e. ku}i) glavno se posveteni na li~nosti i nastani od na{ata ponova istorija (prete`no od ilindenskiot period i od NOB), nebare istorijata na Makedonija po~nuva od ovie periodi. Da se nadevame deka vo idnina ovaa sostojba }e se popravi.
Karta na svetot izrabotena spored Herodot
I Herodot bil vo Makedonija
Da ka`eme ne{to i za zna~eweto na prestojot na poznati istoriski li~nosti vo nekoja zemja. Vakviot prestoj, pred s#, go potencira zna~eweto i va`nosta na taa zemja {tom vo nea re{ila da dojde nekoja poznata istoriska li~nost. Tokmu zatoa, vo ponaprednite zemji, dene{nive generacii gi ~uvaat obele`jata na mestata kade poznatite istoriski li~nosti prestojuvale. Tie, na nekoj na~in, im se oddol`uvaat na ovie li~nosti poradi ~esta koja svoevremeno ja napravile kon nivnata zemja i narod, koga re{ile da gi posetat ili tamu da dejstvuvaat.
A, sega da vidime kakva e sostojbata vo Makedonija vo vrska so posetite na istaknati istoriski li~nosti. Vedna{ }e ka`eme deka vo Makedonija prestojuvale pogolem broj poznati istoriski li~nosti, po~nuvaj}i u{te od vremeto na nezavisnata makedonska dr`ava, preku periodot na rimskata okupacija i sredniot vek, pa s# do najnovo vreme. Prakti~no te{ko mo`e da se utvrdi spisokot na site poznati istoriski li~nosti koi podolgo ili pokratko vreme prestojuvale vo na{ata zemja. Nivniot profil i pri~ini poradi koi prestojuvale vo Makedonija bile razli~ni. Taka, na primer, vo Makedonija prestojuvale poznati umetnici (pisateli, slikari i sl.); potoa prestojuvale poznati vladeteli (carevi, kralevi, pretsedateli, no i drugi politi~ki li~nosti sl.), a prestojuvale i lu|e koi svojata slava ja steknale vo razni drugi oblasti (propovednici, istori~ari i sl.).
Isto e i so pri~inite za nivniot prestoj vo na{ava zemja. Najgolemiot del od niv prestojuvale dobrovolno vo Makedonija, no ima i takvi koi ovde bile prinudno isprateni vo progonstvo za da vojuvaat ili, pak, za da vr{at nekoja druga dejnost.
Nekoi od ovie istoriski li~nosti samo popatno minuvale niz Makedonija, a nekoi prestojuvale ovde so godini.
Poradi toa {to e te{ko da se utvrdi celosniot spisok na poznati istoriski li~nosti koi prestojuvale vo Makedonija, spisokot {to ovde }e bide naveden e necelosen i sigurno deka vakviot spisok mo`e da se dopolni, {to }e bide ostaveno za nekoi idni istra`uvawa. Pritoa, vo spisokot }e bidat zastapeni istoriski li~nosti, koi ne se rodeni vo Makedonija, {to zna~i deka ovde nema da bidat spomnati svetski poznatite Makedonci.
Pa, da po~neme so hronolo{koto prezentirawe na onie podatoci so celosna otvorenost kon site idni soznanija vo vrska so ovaa tema.
KSERKS I HERODOT VO MAKEDONIJA
Vo Makedonija prestojuval eden od najpoznatite persiski carevi Kserks Prvi (
Xerxes I). Se rodil okolu 519 godina pred Hrista i bil sin na Darie Prvi. Na prestolot na Persija se ka~il vo 486 godina pred Hrista. U{te vedna{ se istaknal so borbeni sposobnosti. Prvo go zadu{il vostanieto vo Egipet, a potoa im objavil vojna na gr~kite gradovi-dr`avi, vo znak na odmazda za porazot {to Grcite im go nanele na Persijancite vo bitkata kaj Maraton. So armija od nekolku stotini iljadi vojska toj go pominal Helespont i po voeniot poraz na Atiwanite, Spartancite i na preostanatite Grci, uspeal da stigne duri do Atina. Kserks ja zapalil Atina, no podocna kaj Salamina negovata flota bila porazena od gr~kata flota na ~elo so Temistokle. Toa bilo vo docnata 480 godina pred Hrista. Kserks potoa zaminal za Mala Azija, a vo gr~kite gradovi go ostavil da vladee negoviot rodnina Mardonij. Vo 465 godina pred Hrista Kserks Prvi bil ubien od eden od svoite telohraniteli. Prakti~no za vreme na svojot pohod kon Atina Kserks Prvi pominal i niz Makedonija.Vo Makedonija prestojuval i rodninata na Kserks, persiskiot vojskovoditel Mardonij (
Mardonius). Za vreme na persiskata kampawa na Balkanskiot Poluostrov, vojskata predvodena od Mardonij vo 492 godina pred Hrista prezela dejstva okolu bregot na Makedonija. Otkako gi pokoril krajbre`nite oblasti, dobar del od negovata flota bil uni{ten od gromovi od planinata Atos.Pove}e sovremeni istori~ari smetaat deka vo Makedonija prestojuval i eden od najpoznatite drevni istori~ari Herodot (poznat i kako Tatko na istorijata). Herodot se rodil nekade okolu 484 godina pred Hrista vo Halikarnas (dene{na Turcija). Se smeta deka vo 457 godina bil progonet od tamu zatoa {to u~estvuval vo zagovor protiv Persija (koja toga{ vladeela so Halikarnas). Propatuval mnogu zemji i ostavil vredni zapisi za tamo{nite narodi i kulturi. Izvesno vreme prestojuval vo Atina, kade bil mnogu po~ituvan, a potoa zaminal vo edna helenska kolonija vo dene{na Ju`na Italija. Ostatokot od `ivotot go posvetil na pi{uvawe na svoeto obemno delo "Istorija", koe se smeta za prvo poobemno avtorsko prozno delo vo istorijata. Poradi toa Herodot se smeta kako osnova~ na istoriografijata. Po~inal vo 435 godina pred Hrista.
Izvesen del od svojata "Istorija" Herodot posvetil i na Makedonija. Detalnite opisi {to toj gi dava vo vrska so nekoi segmenti od toga{niot `ivot na Makedonija, kako {to se: citiraweto izjavi od toga{niot makedonski kral Aleksandar Prvi Filhelen, opis na `iveali{tata vo Makedonija, detalen opis na toponimijata, pa duri i spomnuvawe na nekoi vidovi ezerski ribi vo Makedonija i drugi sli~ni poedinosti, pretstavuvaat dovolna indicija za da se tvrdi deka Herodot i navistina prestojuval vo Makedonija. Eden od najpoznatite dene{ni nau~ni avtoriteti za drevna Makedonija, amerikanskiot profesor d-r Eugen Borza smeta deka podatocite {to gi naveduva Herodot vo vrska so postarata istorija na Makedonija, samiot gi zapi{al za vreme na svojot prestoj vo na{ata zemja. (
D-r Eugen Borza: "In the Shadow of Olimpus, The Emergence of Macedon", Princeton Univercity Press, Princeton, New Jersey, ISBN 0-691-05549-1, USA, 1990).TUKIDID VO MAKEDONIJA
Vo Makedonija prestojuval u{te eden poznat dreven istori~ar, a toa e Tukidid (
Thucydides). Ovoj istori~ar se rodil vo blizinata na Atina, nekade okolu 460 godina pred Hrista. Poznat e po svoeto delo "Istorija na Peloponeskata vojna". Vpro~em, toj i samiot u~estvuval vo Peloponeskata vojna koja, kako {to e poznato, se vodela pome|u Sparta i Atina vo pettiot vek pred Hrista. Ova delo go napravilo Tukidid eden od najpoznatite istori~ari na drevninata. Toj u~estvuval kako komandant vo atinskata vojska protiv Sparta, no poradi toa {to ne uspeal da go spasi makedonskiot grad Amfipol (koj toga{ bil pod atinska vlast i bil napadnat od Spartancite), bil ispraten vo progonstvo vo traewe od celi dvaeset godini. Tukidid prestojuval vo Makedonija i na pokana od makedonskiot kral Arhelaj (E. Borza, cit. delo, str. 175). Tukidid po~inal vo 400 godina pred Hrista.Vo Makedonija prestojuval i najpoznatiot spartanski general Brasid (
Brasidas). Toj se istaknal po svojata voena ve{tina za vreme na prvata faza na Peloponeskata vojna. Vo toa vreme delovi od makedonskoto krajbre`je bile pod vlasta na Atina, {to zna~elo deka i tie bile vovle~eni vo ovaa vojna. Vo 424 godina pred Hrista, spartanskiot vojskovoditel Brasid prezel voena ekspedicija vo Makedonija protiv ovie atinski kolonii, {to zna~i deka toga{ toj prakti~no prestojuval vo na{ata zemja. Brasid po~inal vo 422 godina pred Hrista.Za vreme na Peloponeskata vojna vo Makedonija prestojuval i poznatiot atinski politi~ar i vojskovoditel Kleon (
Cleones). Vsu{nost, toj bil ispraten vo Makedonija so cel da mu se sprotivstavi na spartanskiot vojskovoditel Brasid, koj tamu gi napadnal atinskite posedi. Kleon zaginal vo Makedonija za vreme na edna od borbite vo blizina na makedonskiot grad Amfipol vo 422 godina pred Hrista.(Prodol`uva)