|
FORUM MAKEDONSKATA NACIJA POVE]E NE POSTOI VO MAKEDONIJA? Daniel Melvil O vaa konstatacija se bazira na pogolem broj stranski mediumi koi nasekade zboruvaat za Makedonija, no perfidno ili ignorantski dodavaat deka vo Republika Makedonija ima malcinstva me|u koi najmnogubrojno e slavjanskoto (a ne Makedoncite). Se zboruva za "Slavjanite", za "slavjanskite partii", t.e. vo Makedonija ima s# samo ne Makedonci. Interesno i ~udno e {to dosega nadle`nite vlasti vo dr`avava ne protestirale do EU i do NATO zaradi vakvite "novinarski pajki", {to se zaklu~uva od nivnata sinhronizacija i sli~nost vo terminite, podgotveni vo istata kujna skriena zad niv. ^udno e i toa {to vlastite ne svikale konferencija za mediumite za da izvestat deka tie {to }e prodol`at da upotrebuvaat vakva neto~na i zlonamerna terminologija }e bidat izbrkani od nacionalnata teritorija.Sepak, onie koi se raduvaat na ovie nesre}i na makedonskata nacija, ne mislat ili zaboravaat na faktot deka "{iritot }e gi zafati i niv". Edna latinska sentenca veli: Repeticio mater studiorum est (Povtoruvaweto e majka na znaeweto). Sledej}i ja ovaa misla ne e lo{o da se povtorat nekoi ve}e ka`ani vistini ili vesti. Francuskiot nedelnik "Me|unarodna po{ta" vo svojot broj od 12 avgust 2001 godina, od peroto na svojot sorabotnik Aleksandar Adler vidovito pi{uva za ona {to sega se slu~uva vo zapadnite delovi od dr`avata: "Slavjanite" (Makedoncite) od tie delovi }e bile isterani kon istok i na nivno mesto }e se naselele samo Albanci, eden narod koj bil "stra{no homogen". Edno od pra{awata {to ovde se postavuvaat e dali novinarot toa go prona{ol sam ili pak e eden od onie koi frlaat probni baloni-sondi za definitiven genocid na makedonskiot narod {to be{e sankcionirano so Bukure{kiot dogovor od 10 avgust 1913 godina? Pra{aweto e dotolku poumesno {to avtorot aludira na otcepuvawe na tie delovi od makedonskata nacionalna istorija.Spolaj mu na Boga, ima i mnogubrojni stranci so dobri nameri koi ja posetuvaat dr`avava. Za `al, tie dobronamernici zaboravaat deka "Patot do pekolot e poplo~en so dobri nameri" i po nivnoto potr~nuvawe niz Makedonija ostavaat samo teorija i iluzii. Koga stanuva zbor za najvisokite vlasti vo dr`avava se zaborava deka tie na nivnite mesta ne dojdoa so sila, tuku bea izbrani od bira~kiot korpus, od narodot, a edna druga misla veli deka "imame onakva vlast kakva {to sme zaslu`ile" i "Vo zemjata na slepite, }oriot e kral"! No, dali makedonskata nacija e slepa? Toa }e go odre~e ili }e go potvrdi pobliskata idnina. Od dosega{nite javni soznanija i od glasovite {to se {irat, a i od edna obi~na analiza na dosega{nite iskustva so EU i NATO, se ima vpe~atok deka od makedonskata nacija se bara samo mala rabota: da izvr{i teritorijalno i nacionalno harikiri, kako {to pravele japonskite samurai ili da zavr{i slavno, kako japonskiot "svet veter" - kamikazite. Dokolku se dozvoli trupi od EU i NATO da vlezat vo Makedonija "za da gi razoru`aat ekstremistite", vo dijasporata mnogumina mislat deka toa }e zna~i biewe na posmrtna kambana za Makedonija. Zgora na s#, cel svet }e & se smee na Makedonija, bidej}i e nesposobna samata, kako suverena dr`ava, da si go re{i problemot. I taka, se `ivee vo Orvelovi ko{mari, vo o~ekuvawe vo idnina vinovnicite da bidat kazneti, kako {to bea kazneti vo dvete svetski vojni. Toa ne be{e slu~ajnost, tuku kazna od istorijata za gozbite, {ampawskoto, za delewe na svetot so no`ici na zelena ~oja pome|u dva priema i drugi zabavi, dodeka `rtvite stradaaat i leat krvavi solzi. Pred triesetina godini, Dragan Bogdanovski vo eden svoj napis izjavi deka na makedonskiot narod mu treba tret Ilinden. Onie koi imaat tendencija da potkleknat pred te{kotiite ne treba da zaboravat deka i eden tret Ilinden, vo pobliska i podale~na idnina, sigurno }e se slu~i i toj }e bide pobedonosen. |
|