VMRO-DPMNE VO MRE@ATA NA PRIZRENSKATA LIGA

Ova e ~etivo za bespo{tednata borba pome|u toga{nite (sega{ni) evropski sili, sega i SAD, za politi~ko i pred s# ekonomsko vlijanie-vlast nad balkanskite teritorii, koristej}i gi nivnite me|usebni golemodr`avno-istoriski aspiracii. Toa dovede do pove}e vojni na Balkanot, najprvo protiv Turcite, potoa sekoj narod-dr`ava protiv sekogo, prodol`uvaj}i so vojnite vo porane{na Jugoslavija, a sega i kaj nas.

Edna od kartite za podelba na Makedonija

Ottuka, kako najprepoznatlivi, predlagam da gi razgledame vekovnite i sega{ni istoriski aspiracii na nekoi na{i (najzainteresirani) sosedi-so na{ata aktuelna voena sostojba, so mo`nost za promena na Ustavot, Preambulata, federalizacija na dr`avata i ulogata na doma{nite vladeja~ki politi~ki lideri koi ni ja kreiraat dr`avnata politika.

Ako trgneme od na{eto dosega{no iskustvo vo analiza na makedonskiot (balkanski) tip politi~ari-lideri, mo`e da konstatirame (~est na isklu~ocite) deka edno govorat, drugo mislat, treto pravat, ~etvrto potpi{uvaat, pred izbori se{to vetuvaat, a desetto im e vo partiskite politi~ki platformi. Pritoa, ve~no i demokratski si rakovodat so sopstvenite si partii. Toa e na{ata sega{nost.

Zatoa ne bi trebalo da im se veruva i da se obrne vnimanie na nivnite javno izre~eni stavovi, misli i tolkuvawa na partiskite platformi, bidej}i site do eden imaat svoi celi, vakvi ili onakvi, normalno, nikoga{ javno neizre~eni. Za nivnoto realizirawe, otkrivawe, analizirawe obi~no e potrebna istoriska distanca {to vo momentov ja nemame. Zatoa, kako del od sproveduvaweto na celite gi imame nivnite dela, a od niv sega{nosta ni e krvava!

Bidej}i vo izminatite dve ipol godini celokupnata dr`avna, administrativna, partiska, politi~ka i ekonomska mo} e skoncentrirana vo racete i glavite na liderite na VMRO-DPMNE i na DPA, bi se osvrnale na nekoi nivni dosega{ni dela (celi) so pomo{ na najzna~ajniot istoriski princip koj glasi: Istorijata ima svoe minato, sega{nost i idnina. Toa zna~i deka sega{nata istorija, delata, imaat svoe minato i idnina, koja vsu{nost e ostvaruvawe na celite na liderite na navedenite partii. Sega{nata istorija ni e voena, a do vojna ne se doa|a naedna{, preku no}. Za vojna treba vreme, pri~ina i podgotovki. I sekako, taa ima svoja istoriska geneza (minato) i svoja cel (idnina).

Da go vidime istoriskoto minato na t.n. najmakedonska partija, vladeja~kata VMRO-DPMNE. Ako gi trgneme nastrana milionite izre~eni-napi{ani stavovi, misli, izjavi i ako go zememe istoriskoto minato na koe se povikuva nejziniot lider, Qub~o Georgievski, a verificirano i od najvisokoto partisko telo, kongresite na VMRO-DPMNE, osobeno Vtoriot ki~evski kongres, koj e proglasen za 10 po red, jasno proizleguva deka nejziniot lider i ovaa partija se povikuvaat na kontinuitet vo odr`uvaweto na kongresite na istoriskoto VMRO, a so toa i na kontinuitet na delata i celite na istoriskoto VMRO (belkim ne go zemaat samo imeto!).

Sledej}i go istoriskiot progres preku kongresite, pretposleden lider na VMRO bil Van~o Mihajlov (Radko), a pred nego Todor Aleksandrov. Istoriskite dela i celi na Van~o Mihajlov mu se poznati na sekoj koj i povr{no ja znae sopstvenata istorija. Po rod Makedonec, a po izbor Bugarin, toj site svoi dela so VMRO gi napravi vo interes na bugarskite golemodr`avni i istoriski aspiracii, na smetka na Makedonija, pritoa ubivaj}i pove}e Makedonci, otkolku srpskiot i gr~kiot re`im, zaedno vo preostanatite delovi na Makedonija.

Sledej}i go istoriskoto minato na Partijata koja ja proklamira{e parolata ''Makedonija na Makedoncite'' doa|ame i do Todor Aleksandrov, isto taka lider na istoriskoto VMRO (voedno i nejzin reosnova~, kako {to nerealno se povrzuva so TMORO) kade bele`ime varijacii vo pogled na negovata ideja za avtonomna Makedonija, isprepletena so jasno i javno deklariranoto ~uvstvo kako ''dobronade`en'' Bugarin (da ne komparirame so dene{niot lider na DPMNE).

Od seto ova donekade se nayira istoriskata geneza na bugarskite golemodr`avni celi kon Makedonija, gledano i preku kontinuitetot na kongresite na VMRO i nejzinite dela. No, kakva e vrskata na ovoj istoriski princip so dene{nata voena sostojba, promena na Ustavot so uslovi za federalizacija i obidite na zatskrienoto realizirawe na idejata za "Golema Albanija"?

Sledej}i ja istorijata, pred s#, toa se objavenite fakti, dokumenti za mnogubrojnite kontakti, sojuzi, dogovori, karti za podelba, pa duri i zaedni~ki vostanija pome|u VMRO i nositelite na proektot za "Golema Albanija", so cel podelba na Makedonija pome|u Albanija i Bugarija. Se razbira zapadniot del na Makedonija, onoj istiot na koj denes pretendiraat Albancite, vo site ovie pazarewa vleguval vo "Golema Albanija".

Spored istra`uvawata {to gi napravi potpolkovnik d-r Van~e Stoj~ev od Voenata akademija, vakvite dokazi se bezbrojni. Tie vle~at koreni od Prizrenskata liga (1878) koga e sozdaden proektot za "Golema Albanija", prezemen podocna (1912) od Nacionalniot albanski kongres, koj ja proglasuva nezavisnosta na Albanija.

Ovoj kongres za vreme na Bukure{kiot miroven dogovor (10.8.1913 godina) baral vo ramkite na Albanija da vlezat i teritoriite od programata na Prizrenskata liga, me|u koi bila i Zapadna Makedonija, {to zavr{ilo so neuspeh. Na Bukure{kiot miroven dogovor pri delbata na Makedonija propadnala i idejata za golema Sanstefanska Bugarija.

Zatoa i neslu~ajno nepoln mesec po potpi{uvaweto na Bukure{kiot miroven dogovor, vo Elbasan, prestavnicite na VMRO so Albanskiot revolucionen komitet na Mehmed Sefedin potpi{ale spogodba za sozdavawe na ''Bugarsko-albanski revolucioneren komitet'', digawe na zaedni~ko vostanie protiv Srbite i otstapuvawe na ohridsko-stru{ko-debarskiot region na Albanija. Ohridsko-debarskoto vostanie (7.9.1913), koe go predvodele vojvodite Milan Matov i Petar ^aulev, zavr{ilo so neuspeh i etni~ko ~istewe na makedonskoto naselenie od strana na albanskite ka~aci.

Sorabotkata prodol`ila i slednata 1914 godina, koga bil sozdaden specifi~en sojuz me|u VMRO, Albancite i Mladoturcite na platforma za osloboduvawe na Makedonija od srpskata i gr~kata vlast, so cel sozdavawe "Golema Albanija" spored Programata na Prizrenskata liga, t.e. otstapuvawe na Zapadna Makedonija i priklu~uvawe na preostanatiot del na Makedonija kon Bugarija. So golema finansiska poddr{ka na Avstro-ungarija i Germanija, vo Bugarija bile formirani VMRO-vski albansko-turski ~eti so ~ie organizirawe rakovodel Todor Aleksandrov.

Istata godina vo Sofija bila potpi{ana spogodba me|u bugarskata, albanskata i turskata vlada za zaedni~ko vostanie vo Makedonija, so koe trebalo da rakovodat Todor Aleksandrov i Aleksandar Protogerov.

Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna prodol`ila sorabotkata me|u VMRO i Albanskiot komitet, koga bil potpi{an i Protokol za sorabotka (15.5.1922). So Protokolot koj go potpi{ale Aleksandar Protogerov, vo ime na VMRO, i Bedri Pejani, od albanskata strana, se predviduvalo sozdavawe na "Golema Albanija" i "Golema Bugarija", vo soglasnost so pobaruvawata na Sanstefanskiot dogovor i Prizrenskata liga...

Nekade vo ovoj period nastanati se dokumentite i kartata, koi gi pronajde na{iot renomiran istori~ar, d-r Lazar Lazarov, vo Diplomatskiot i Voenoistoriski arhiv na Francija, na koja se gledaat teritorijalnite pobaruvawa na Albanskiot komitet od Kosovo i na VMRO. So cel koordinirawe na akciite pome|u VMRO, Komitetot od Kosovo i Italija, koj ja stimulira ovaa sorabotka (osobeno koordinacija so ka~a~kite bandi na Kaqu{ Zajas-1924 godina, transport na italijanskoto oru`je za VMRO i dr.), vo Albanija, kako pretstavnik na VMRO, postojano prestojuval Petar ^aulev, desnata raka na Todor Aleksandrov, kako i Lefterov.

Pretstavnici na Komitetot od Kosovo ~esto vo Sofija prisustvuvale na sednicite na CK na VMRO, a Aleksandrov vo Viena imal i li~na sredba so Hisni Cur, eden od rakovoditelite na Kosovskiot komitet.

Sorabotkata prodol`ila i ponatamu, vo 1933 godina, koga liderot na VMRO, Van~o Mihajlov, so Hasan-bej Pri{tina, pretsedatel na Kosovskiot komitet i nekoga{en pretsedatel na albanskata Vlada, vo Sofija potpi{al spogodba za podelba na Makedonija spored merkata na Sanstefanska Bugarija i na Prizrenskata liga.

Doa|ame i do Vtorata svetska vojna, okupacijata-podelbata na Makedonija pome|u Italija ("Golema Albanija") i Bugarija spored prethodnite dogovori, formiraweto na Vtorata prizrenska liga vo 1943 g., so cel sozdavawe etni~ki ~ista "Golema Albanija", doa|aweto na Van~o Mihajlov za prv pat vo Vardarska Makedonija, pojavata na balistite, ka~acite koi dejstvuvaat i po 1945 g. s# do 1953 g., ponatamo{no kontinuirano i otvoreno iska`ani golemodr`avni istoriski aspiracii za podelba na Makedonija, potoa delata (celite) kako bojkotot na referendumot, popisot, Ilirida, gostivarskite i drugi vooru`eni nastani, istoriski kontinuiteti na kongresi, agresivnosta na bugarofilite, ~udni partiski koalicii, istoriski romantizmi, Grup~in, krvavi izbori, ministri i direktori bugarofili, Radko, afirmacijata na MPO, vojnata na Kosovo i na{ata logisti~ka poddr{ka, vojnata vo Makedonija, t.n. ONA.

Taka doa|ame i do Prizrenskata spogodba (zvu~i ne{to poznato so Prizrenskata liga) pome|u Ahmeti-Xaferi-Imeri i na kraj do mo`na promena na Ustavot so promena na Preambulata, na ASNOM i kontinuitetot na makedonskata istorija, federalizirawe i na{e obezli~uvawe. So toa Albancite bi si gi dobile ''istoriskite prava'', a Bugarija dobiva sosed bez istorija, so nedefiniran narod, jazik i crkva na {to, veruvame, mo{ne `estoko }e se sprotivstavi?

Kakva vrska ima ovaa istoriska geneza, ovoj istoriski princip so partijata na vlast, VMRO-DPMNE, zaklu~ete sami. A za najdobriot i postojan koaliciski partner na VMRO-DPMNE, DPA na Arben Xaferi, vtorata vode~ka politi~ka partija vo koja e skoncentrirana celokupnata dr`avna, administrativna, politi~ka i ekonomska mo} vo Makedonija (barem na Albancite), poznata i po izjavite na nejziniot lider so razli~en vokabular za doma{nata i svetska javnost, vo interes na prostorot, ostavame sami da go izvle~ete zaklu~okot. So napomena: vo uslovi na vojna, prvata `rtva e vistinata!