|
INTERVJU Pavle Trajanov, eks- minister za vnatre{ni raboti DEL OD MINISTRITE-ALBANCI GI POMAGAAT TERORISTITE Razgovarala: @aklina MITEVSKA
F akt e deka razuznava~kite slu`bivo dr`avava nefunkcioniraat. Nema brza razmena na informacii, ili poto~no informaciite so koi se raspolaga ne doa|aat do onoj koj treba da gi koristi. [to }e im se razuznava~ki informacii na Trajkovski, na Georgievski i na Andov koga tie ne stignuvaat do operativnite slu`bi i edinici na Armijata i na Policijata koi treba da vr{at odredeni operacii. Ako ne dobivame vistinski informacii za dvi`eweto na paravoenite formacii, za nivnata podgotovka za vr{ewe sabota`i, diverzii, toga{ mnogu te{ko trupite na ARM i na policijata }e mo`at da se soo~at so niv, veli eks-ministerot za vnatre{ni raboti na RM i lider na Demokratskiot sojuz, gospodinot Pavle Trajanov.MS: Gospodine Trajanov, vo Makedonija sekojdnevno se slu~uvaat tragedii vo koi `rtvi se pripadnicite na na{ite bezbednosni sili. Gospodinot Bu~kovski, po tragi~niot nastan kaj Grup~in koga zaginaa deset makedonski vojnici, izjavi deka ovoj nastan treba da bide po~etok na krajot na vojnata. No, o~igledno e deka ovoj nastan e samo po~etok na u{te pogolemo krvavo scenario, za {to svedo~i i tragedijata kaj seloto Quboten. Dali Makedonija ja izgubi i poslednata {ansa za mirot? TRAJANOV: Republika Makedonija se nao|a vo isklu~itelno te{ka sostojba. Vinovnicite za toa {to sega se slu~uva ne treba da gi barame vo NATO, EU, SAD. Na{iot dr`aven vrv nema kapacitet da rakovodi so aktuelnite voeni slu~uvawa i katastrofalno ja vodi dr`avata vo ovie kriti~ni momenti. Kaj nego postoi golemo needinstvo, nere{itelnost i koleblivost, kako i edna isklu~itelna servilnost kon stranskiot faktor. Seto toa ima silni i negativni refleksii vrz sistemot za bezbednost vo dr`avata. Toa go znae neprijatelot i go koristi za ostvaruvawe na svojata strate{ka opredelba - sozdavawe na "Golema Albanija" preku okupirawe na odredeni delovi od teritorijata na Republika Makedonija. Vo ovie kriti~ni momenti mirot mo`eme da go obezbedime samo dokolku profunkcionira sistemot na odbrana i samo na toj na~in mo`eme da gi naterame paravoenite formacii i albanskiot politi~ki blok da prifatat odredeni uslovi za mirno razre{uvawe na krizata. Kako dr`ava morame da profunkcionirame i bezbednosnite sili mora da vospostavat kontrola vrz celata teritorija dokolku sakame da sozdademe uslovi za nekakov politi~ki dijalog za otvorenite pra{awa na nacionalnite malcinstva. No, o~igledno e deka kaj nas s# se odviva pod diktat na paravoenite formacii. Duri i politi~kiot dijalog se vodi pod diktat na oru`jeto. HAOS MS: Rekovte deka dr`avniot vrv nema kapacitet da rakovodi so aktuelnite voeni slu~uvawa. No, dali tokmu sega koga sekojdnevno ni ginat vojnici, treba da se vr{at smeni vo Ministersvoto za odbrana, od edna strana, a od druga da se pregovara? TRAJANOV: Krajno neodgovorno e od vrhovniot komandat za tolku kuso vreme da smeni dvajca na~alnici vo General{tabot. Toa dopolnitelno sozdava nestabilnost vo dr`avniot vrv i negativno se odrazuva vrz borbenata gotovnost na Armijata na Republika Makedonija. No, vo celata situacija se poa|a od li~ni i partiski interesi. Neopremenosta na na{ata Armija i Policija so blindirani vozila, so za{titna oprema itn. ume{no ja koristi neprijatelot i postojano vr{i diverzii. Ve}e imame nad 60 ubieni pripadnici na na{ite bezbednosni sili vo zaseda od strana na paravoenite formacii. MS: Dobivaat li navremeni informacii od terenot Trajkovski i Georgievski? TRAJANOV: Stanuva zbor za informacii od razuznava~ki karakter koi mo`at da gi koristat samo lu|e koi se sposobni za toa. Ako nema koj da gi povrze i analizira poedine~nite informacii od terenot, nema da mo`e nitu da se dade vistinska procenka za toa {to }e se slu~uva i kako treba da dejstvuva ARM i Policijata. MS: Nie nemame takvi lu|e? TRAJANOV: Nemame. Vo ovie kriti~ni momenti nemame centar, zaedni~ka komanda. Nedostasuva zaedni~ki {tab. Informaciite koi sega gi dobiva dr`avnoto rakovodstvo ne zna~at ni{to. Tie ne mo`at da pravat analiza. Toa treba da go pravat operativcite vo ramkite na Armijata, MVR, agentite za razuznavawe. MS: Makedonskite gra|ani svojot revolt protiv nefunkcioniraweto na dr`avniot vrv i zaginuvaweto na pripadnicite na bezbednosnite sili go izrazuvaat so atak vrz Sobranieto, verski i drugi objekti. Dali edinstvenoto re{enie e na Makedonija "da & se slu~i narod"? TRAJANOV: Postoi ogromen revolt i nezadovolstvo kaj gra|anite poradi na~inot na koj dr`avniot vrv se snao|a vo odbranata. Imame nad 100.000 raseleni lica, etni~ko ~istewe, kidnapirawe, maltretirawe na makedonsko i drugo nealbansko naselenie, ogromna teritorija {to ja kontroliraat paravoenite formacii. Vinata za seto ova le`i vo needinstvoto vo dr`avniot vrv. Premierot mu pi{uva pismo na Pretsedatelot {to da pravi, Pretsedatelot na dr`avata za kuso vreme menuva dvajca na~alnici, postojat konfrontacii me|u ministerot za vnatre{ni raboti i ministerot za odbrana, ministerot za odbrana mu se zakanuva na Pretsedatelot na dr`avata deka }e go stavi vo Idrizovo. Vakvite prepukuvawa sozdavaat ogromno nezadovolstvo kaj narodot. Vlasta nema nikakov kredibilitet i doverba kaj gra|anite. Kaj narodot postoi `elba ovaa vlast da zamine, da dojdat sposobni lu|e koi }e mo`at da ja izvle~at dr`avata na vistinskiot pat. Ona {to sega se slu~uva e izraz na revolt. No, moram da ka`am deka toj revolt vo nekoi momenti e pogre{no naso~uvan tokmu od vladeja~kite partii, od VMRO - DPMNE. MS: Sakate da ka`ete deka zad tolpite stojat politi~ki grupacii? TRAJANOV: Da. Aktivistite na odredeni partii manipuliraat so o~ajot na gra|anite. Tie nastojuvaat revoltot na gra|anite da go naso~at kon dr`avniot vrv i od nego da baraat odgovornost. DOGOVORI MS: U{te kolku vreme ni ostana do realiziraweto na planot na Georgievski i Xaferi za podelbata na Makedonija? TRAJANOV: Stanuva zbor za dogovor me|u rakovodstvoto na VMRO - DPMNE i DPA, odnosno dogovor pome|u Xaferi i Ta~i od edna i Georgievski i Dimovska od druga strana. Dogovorot se odnesuva na toa kakvi otstapki treba da se napravat vo korist na Albancite za da mo`e da se formira Vladata na Georgievski i Xaferi. Trajkovski go prifatil ona {to go dogovarale Georgievski i Xaferi. Spored nego toa bilo vo red i toj vetil deka ako stane pretsedatel }e go dozvoli toa. Tuka e su{tinata na problemot zo{to sega Albancite silno pritiskaat vrz Trajkovski i zo{to toj sega se promovira kako medijator, t.e. onoj koj gi vodi pregovorite za razre{uvawe na krizata, odnosno ispolnuvawe na barawata na Albancite. No, nezavisno od toa, Demokratskiot sojuz & dade poddr{ka na Vladata za nacionalno edinstvo i dade poddr{ka za mirnoto re{avawe na krizata. Nie postojano ka`uvavme deka pregovara~ite kaj Trajkovski nemaat kredibilitet da pregovaraat za statusot na dr`avata, za dr`avnoto ureduvawe. Tie ne smeat da dogovaraat promena na unitarniot karakter na dr`avata, da sozdadat uslovi za federalizacija, kantonizacija i podelba na Makedonija. Dolgo vreme tvrdevme deka ovoj politi~ki dijalog nema nikakva logika, bidejki nema nikakvo vlijanie vrz ona {to se slu~uva. Otkako se potpi{a nekakvo primirje i otkako zapo~na dijalogot, voenite akcii na paravoenite formacii za~estija. Teroristite dvapati ja zgolemija okupiranata teritorija. Politi~kiot dijalog dosega ne dade nikavi pozitivni efekti da se namalat tenziite vo dr`avata. Naprotiv, t.n. ONA gi iskoristi politi~kite razgovori da se pretstavi pred me|unarodniot faktor deka e za mir, deka Albancite vo Makedonija nemaat nikakvi prava. Vremeto go iskoristi i za nova regrutacija na mladi lu|e, kako i za nabavka na novo oru`je. Vo su{tina, t.n. ONA celiot toj dogovor go koristi da dobie voena prednost na osvoenata teritorija i da stane strana so koja mora da se pregovara. MS: Izjavivte deka Xaferi ovoj dogovor mu go dal na Perdju. Imate li konkretni dokazi za toa? Koga e potpi{an toj dogovor? Postoi li nekakov dokument? TRAJANOV: Jas samo javno gi pra{av Trajkovski, Georgievski i Xaferi - dali e to~no deka postoi takov dokument i dali e to~no deka toj dokument Xaferi ve}e im go dal na Perdju i Leotar. Samo postaviv pra{awe, a javnosta neka gi analizira postapkite na Trajkovski, Georgievski i Xaferi i neka proceni koj ja zboruva vistinata - Pavle Trajanov ili tie. Mislam deka za kuso vreme ovie raboti }e bidat ras~isteni. MS: Kakva }e bide sudbinata na Makedonija po potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor i dali teroristite }e go po~ituvaat? TRAJANOV: Teroristite }e go zloupotrebat dokumentot na toj na~in {to samo javno }e go poddr`at, }e se prika`at pred me|unarodnata zaednica deka se kooperativni, deka se za mirno razre{uvawe na krizata. Tie }e nastojuvaat da dojdat silite na NATO i toga{ }e ja radikaliziraat sostojbata. ]e zazemat novi teritorii i }e nastojuvaat NATO da se transformira od sili za razoru`uvawe vo sili za razdvojuvawe. Ve}e e formirana nova paravoena formacija "ANA" koja podgotvuva teren za ona {to }e go dogovorat politi~arite i ona {to }e go prifati Ali Ahmeti kako politi~ki prestavnik na t.n ONA . Od OVK se formiraa paravoeni formacii za Ju`na Srbija i za Makedonija. Sega tie formalno }e se raspu{tat, a vo su{tina }e se transformiraat vo t.n. "ANA". Vakvoto scenario }e se slu~uva na Balkanot s# dodeka ne se porazi idejata za "Golema Albanija". Ovaa ideja ima silna poddr{ka od nekoi ~lenki na NATO, od SAD. Ako preovlada stavot koj ve}e poleka se probiva vo Germanija, Francija, Italija, Avstrija deka definitivno treba da se presmetame so idejata za "Golema Albanija", kako {to toa se napravi so idejata za "Golema Hrvatska", "Golema Srbija", toga{ mo`na e stabilizacija na Balkanot. No, ako i ponatamu SAD smetaat deka "Golema Albanija" e kartata na koja treba i ponatamu da se igra, perspektivite za idninata na Balkanot se nesigurni. Treba da izlezeme so argumenti deka zapadnite dr`avi i nekoi ~lenki na NATO pogre{no postapija so formiraweto na OVK na Kosovo, na toa ~udovi{te koe sega see smrt i vo Kosovo i vo Makedonija, a se podgotvuva i vo Grcija i vo Crna Gora. Kosovskiot za{titen korpus koj e formiran so odluka na OON, na UNMIK, nema potreba da funkcionira vo Kosovo, bidejki tamu se stacionirani 50.000 vojnici na NATO, 4.000 civilni policajci koi se gri`at za bezbednosta na ovaa pokraina. Non sens e sega da postoi u{te eden Korpus kade {to ima kontinuirana regrutacija na dr`avjani od Albanija, Makedonija, koi odat tamu da se obu~uvat, se vra}aat od kade {to do{le i vr{at teror. Makedonskata vlast treba{e navreme, argumentirano i otvoreno da gi ka`uva rabotite. Samo na toj na~in tie pove}e }e n# cenat i }e n# tretiraat kako partner, a ne kako krpa za bri{ewe. MS: Provokacii i pukotnici zapo~naa i vo Gostivarsko. Zapo~nuva li vistinska vojna od po{iroki razmeri vo Makedonija? TRAJANOV: Vo Makedonija se vodi vojna, iako ne sakame da veruvame vo toa. Vojnata ima elementi na gra|anski sudir, zatoa {to paravoenite formacii imaat silna logisti~ka poddr{ka od mesnoto albansko naselenie. Regrutacijata, hranata, kopaweto rovovi e poddr`ano od ova naselenie. Te{ko e da se vojuva vo edna vakva situacija i zatoa postoi koleblivost da se prezemat po{iroki voeni operacii, za da se izbegnat civilnite `rtvi. Seto toa mo{ne ume{no go koristat paravoenite formacii. MS: Veruvate li vo {pekulaciite koi bea objaveni vo mediumite deka od vladino vozilo vo Tetovo im bilo davano oru`je na teroristite? Postoi li nekakva igra, nekoj od makedonskata Vlada da gi vooru`uva teroristite, a Makedoncite od Tetovo da gi ostava bez oru`je? TRAJANOV: So sigurnost mo`am da tvrdam deka ima {iroka infiltracija na pripadnicite na t.n. ONA vo Vladata, vo Ministerstvoto za odbrana, vo policijata. Tie navremeno dobivaat informacii za site akcii koi gi podgotvuvaat na{ite sili. Teroristite imaat silna razrabotena mre`a koja im gi dostavuva takvite informacii i toa e eden od problemite zo{to na{ite akcii se neuspe{ni i zo{to teroristite uspevaat vo zasedite koi im gi postavuvaat na na{ite bezbednosni sili. No, ne e daleku od vistinata deka odredeni policiski vozila po prethoden dogovor im se otstapeni na paravoenite formacii. Seto toa e odnapred smisleno i mo`no e del od policiskiot i armiskiot sostav da preo|a vo redovite na paravoenite formacii i na toj na~in da si zaminuvaat sose oru`je. Voop{to ne me ~udi deka del od ministrite-Albanci gi pomagaat teroristite na site mo`ni na~ini, od finansirawe do nabavka na oru`je. MS: Vo koja opcija le`i spored Vas re{enieto na krizata: Totalna vojna protiv teroristite ili i natamu treba da pregovarame? TRAJANOV: Mora da se odi na opcijata - dr`avata dobro da se organizira, potrebna e dobra organizacija na bezbednosnite sili, da se napravi celosna, politi~ka, finansiska i voena izolacija na paravoenite formacii, da gi pridobieme Albancite na na{a strana i tie da se vklu~at vo osuda na terorizmot, celosno da gi porazime teroristite. Otkako }e se stabilizira sostojbata, da se organizira politi~ka rasprava za site otvoreni pra{awa {to gi ma~at Albancite i da se vidi dali navistina toa bilo osnova za vakvite sostojbi ili pak pod prevezot na zagrozenosta na pravata na Albancite se turka idejata za "Golema Albanija". Dlaboko sum ubeden deka teroristite ne se borat za pravata na Albancite, tuku se borat za teritorii. Vinata za seto ova le`i vo needinstvoto vo dr`avniot vrv. Premierot mu pi{uva pismo na Pretsedatelot {to da pravi, Pretsedatelot na dr`avata za kuso vreme menuva dvajca na~alnici, postojat konfrontacii me|u ministerot za vnatre{ni raboti i ministerot za odbrana, ministerot za odbrana mu se zakanuva na Pretsedatelot na dr`avata deka }e go stavi vo Idrizovo. Vakvite prepukuvawa sozdavaat ogromno nezadovolstvo kaj narodot. Vlasta nema nikakov kredibilitet i doverba kaj gra|anite. Kaj narodot postoi `elba ovaa vlast da zamine, da dojdat sposobni lu|e koi }e mo`at da ja izvle~at dr`avata na vistinskiot pat. Za da se re{i krizata mora da se odi na opcijata - dr`avata dobro da se organizira, potrebna e dobra organizacija na bezbednosnite sili, da se napravi celosna, politi~ka, finansiska i voena izolacija na paravoenite formacii, da gi pridobieme Albancite na na{a strana i tie da se vklu~at vo osuda na terorizmot, celosno da gi porazime teroristite. Otkako }e se stabilizira sostojbata, da se organizira politi~ka rasprava za site otvoreni pra{awa {to gi ma~at Albancite i da se vidi dali navistina toa bilo osnova za vakvite sostojbi ili pak pod prevezot na zagrozenosta na pravata na Albancite se turka idejata za "Golema Albanija". |
|