"ANGEL NA ZEMJATA I NEBESEN ^OVEK"

Na toj den ne mo`e, a da ne se setime za Hristovite vojnici koi se ra|aa, dejstvuvaa i umiraa vo stradalna Makedonija za Hristovata vera i vistinskite sinovi na tatkovinata, koi umiraa za nejzinata sloboda.

Sveti Kiril, Sveti Metodij i Sveti Kliment Ohridski

Preku niv sme poblisku do Boga, preku niv sme postoele niz vekovite, postoime i sekoga{ }e postoime.

Slavnite Sedmo~islenici, crkovni, kulturni, op{testveni i narodni tvorci se: Kiril, Metodij, Kliment, Naum, Sava, Gorazd i Angelarij, "Triediniot Bog ni Go blagovestea". Nare~enite "cvrsti stolbovi na Crkvata i bogovdahnoveni za{titnici na na{iot zbor", go progonija neznabo`e~koto u~ewe, na svojot rod mu dadoa pismenost i ne dozvolija makedonskiot narod da potpadne pod tu|inski vlijanija i da se otka`e od pradedovskata vera.

Tie se dostoinstvo za makedonskiot narod i za celiot hristijanski svet. Tie na{le na~in na koj ~ovekot ja pobeduva smrtta, gi pobeduva neprijatelite na Crkvata i tatkovinata.

Bog gi oven~a so ve~ni venci na slavata. Svetite Kiril i Metodij, vtemeluva~ite na pismenosta i verata, ja sozdale prvata azbuka – glagolicata, go prevele Svetoto pismo i crkovnite knigi na crkovnomakedonski jazik, ja pobedile trijazi~nata eres, onie koi tvrdele: "Nie znaeme samo tri jazika na koi e dostojno vo knigite da se slavi Bog: evrejski, elenski i latinski". Se izborile za priznavawe na crkovnomakedonskiot jazik. Go propovedale Svetoto evangelie na crkovnomakedonski jazik.

Sveti Velikoma~enik Pantelejmon

Sveti Kiril umrel 14.2.869 g. vo Rim, a Sveti Metodij umrel na 6.4.885 g. vo Elvangen, vo blizina na [tutgart (osuden od germansko-latinskoto sve{tenstvo, kade pominal dve ipol godini vo zatvor). Nivnata misija ja prodol`uvaat nivnite u~enici, Svetite Peto~islenici, od koi najtalentirani bile Sveti Kliment i Sveti Naum Ohridski. Toa {to bil Sveti apostol Pavle za Korintjanite, toa Sveti Kliment stanal za makedonskiot narod.

Golemiot prosvetitel, u~itel, ~udotvorec, lekar, pisatel, pedagog, "angel na zemjata i nebesen ~ovek", za{titnik na makedonskiot narod, vo Ohrid ja sozdal Prvata makedonska episkopija na Balkanot i zastanal na nejzino ~elo. Formiral Prv evropski univerzitet vo Ohrid, niz koj pominale 3.500 studenti. Vr{el bogoslu`bi na crkovnomakedonski jazik. Pedeset godini go propovedal Svetoto evangelie. Go prevel celiot Cveten triod. Ja podignal crkvata "Sveti Pantelejmon". Se upokoil mirno na 27.7.916 g. vo Ohrid. Negovoto sveto telo bilo pogrebano vo manastirot "Sveta Bogorodica" vo Ohrid, vo grobot {to samiot pred smrtta go podgotvil.

Sveti Naum Ohridski, kulturen i crkoven deec, ~udotvorec, lekar, lingvist, ~ovekot koj mnogu razmisluval, a malku zboruval, rakovoditelot na monasite, nekoga{niot prodaden rob, zatvorenik, koj i denes `ivee kako "opomena i sovest vo du{ata na lu|eto", ja ~uva samostojnosta na MPC i tatkovinata Makedonija: "Vie znaete od kade i zo{to ste do{le vo ovaa zemja, znaete deka ovde ne ste po`elni". Vo svojot manastir, vo 910 g. go ispu{til svojot duh. Negoviot grob se nao|a vo toj manastir i e izvor na osvetuvawe i ~udotvorna sila. U~enicite na Sveti Kiril i Metodij, osobeno po smrtta na Metodij, od ereticite bile bodeni so kopja po gradite, so me~evi raskrvavuvani, tepani, ma~eni, vle~eni goli po studeno vreme, zatvorani.

Dojdete makedonski vernici da se poklonime na najsvetite mesta vo hramovite, da gi celivame mo{tite i grobovite na slavnite Sedmo~islenici.

Istiot den se slavi i Sveti Velikoma~enik Pantelejmon. Roden e vo Nikomidija. Ja izu~il filozofijata i lekarskite nauki. Izle~il slep ~ovek, kogo drugite lekari ne mo`ele da go izle~at. Od zavist, pred carot Maksimilijan bil obvinet kako hristijanin, bil `estoko ma~en, a potoa pose~en so me~.

Postradal za Hrista, mlad, na 27.7.304 g.