SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

UDELOT NA MAKEDONCITE VO DRUGI KULTURNI OBLASTI

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Makedoncite go osnovale prviot muzej vo svetot i bile pioneri vo knigoizdava{tvo!
  • Makedoncite prvi po~nale da lovat ribi so ve{ta~ki mamci.

Kako zna~aen pridones vo svetskata civiliza-cija od strana na Makedoncite treba da se spomne i faktot {to Makedoncite go sozdale prviot muzej na svetot.

Konkretno, Aleksandroviot general Ptolemej Prvi, koj ja osnoval dinastijata na Ptolemeite, ~ii pripadnici ostanale da vladeat so Egipet po smrttta na Aleksandar Makedonski (za {to ve}e pi{uvavme), vo Aleksandrija go osnoval prviot muzej na svetot. Toa se slu~ilo vo 290 godina pred Hrista. Ptolemej Prvi gi sobral na edno mesto u~enite od Egipet i im sozdal povolni uslovi za prestoj i rabota. Vsu{nost, u~enite tamu mo`ele da rabotat vo specijalno za niv napraveni objekti vo koi imalo soodvetni prostorii, apartmani i sekakvi uslovi za rabota. Vo sklop na ovie objekti imalo i botani~ka bav~a, zoolo{ka gradina, astronomski opservatorium, biblioteka i umetni~ka galerija so sliki i skulpturi, koi slu`ele za u~ewe na umetnosta. Drevniot geograf Strabo (17.1.8) pi{uva deka vo srceto na muzejot imalo edna ogromna sala, a opservatoriumot se nao|al na katot nad nea. Se smeta deka vo muzejot `iveele pome|u 30 do 50 u~eni. Nivnoto izdr`uvawe i rabota prvo go finansiral samiot Ptolemej Prvi, a potoa finansiraweto se vr{elo so dr`avni pari (kako {to pi{uva na eden rimski papirus).

Muzejot bil uni{ten vo 270 godina po Hrista za vreme na nemirite vo Egipet. Denes arheolozite s# u{te gi nemaat otkrieno ostatocite od ovoj prv muzej na svetot. Od drevnite izvori {to go spomnuvaat se znae deka toj se nao|al na severoisto~niot del od gradot. Okolu nego imalo palati i gradini.

Preku osnovaweto i po~etnoto finasirawe na prviot muzej na svetot, Makedonecot Ptolemej Prvi vlegol vo istorijata i kako prviot poznat finansier na umetnosta i prviot osnova~ na neprofitna dobrotvorna organizacija, poradi {to negovoto ime se spomenuva i vo istorijatot na neprofitnite dobrotvorni organizacii kako nivni za~etnik (Encarta, cit. delo, Foundation, nonprofit organization).

MAKEDONCITE - PIONERI VO KNIGOIZDAVA[TVOTO

Makedonskiot kral na Egipet Ptolemej Prvi prv vo svetot sozdal uslovi i za pojava na knigoizdava{tvoto. Toa se slu~ilo vo poznatata Biblioteka vo Aleksandrija. Ovoj podatok denes e dobro poznat vo svetskata javnost. Kako ilustracija povtorno }e se povikame na enciklopedijata "Enkarta", kade vo vrska so ova ~itame:

"Prvoto knigoizdava{tvo i prvata proda`ba na knigi se povrzani so golemata biblioteka koja bila osnovana od Ptolemej Prvi" (Encarta, cit. delo, naslov: Book Trade).

Aleksandrija ostanala svetski centar na knigoizdava{tvoto u{te celi dva veka po Ptolemej Prvi.

UDELOT NA MAKEDONCITE VO RIBOLOVOT

Makedoncite prvi vo svetot po~nale da lovat ribi so ve{ta~ka mamka (mu{i~ka). Za ova svedo~i rimskiot retori~ar Klavdij Elijan (Claudius Aelian). Toj zapi{al deka Makedoncite lovele pastrmki na rekata Astraus so pomo{ na ve{ta~ki mamki (mu{i~ki).

Ovoj zapis na Elijan denes pretstavuva golem predizvik za istori~arite na ribolovot, no i za istra`uva~ite na drevna Makedonija voop{to.

Poznatite jugoslovenski istori~ari na ribolovot so mu{i~ka Andrija Urban i Goran Grbi} vo april 2001 godina objavija studija vo vrska so svedo{tvoto na Elijan. Vo nivnata studija ~itame:

"Vo sedumnaesettata kniga na svoeto obemno delo De Natura Animalium, Klavdij Elijan, ja ostavi prvata poznata vo istorijata pi{ana traga za ribolov so mu{i~ki. Toj dava relativno {turo objasnuvawe deka vo Makedonija, pome|u Solun i Berija, se nao|a rekata Astraus, na koja lokalnite ribolovci koristele ve{ta~ki mu{i~ki za lov na pastrmki... Elijan go dobil ovoj zapis od Rimjanite koi se vra}ale od osvojuva~kite pohodi. Osven vojnici, imalo i u~eni lu|e, koi bile zadol`eni da pi{uvaat za nepoznatite raboti {to gi videle so tekot na osvojuvawata. Ovoj zapis bil napraven blizu Aristotelovata {kola, koja se nao|ala pome|u Beroja i Edesa na rekata Astreus" (Andrija Urban i Goran Grubi}: "Astreus, reka maglovitog vremena", Ribolova~ka revija broj 43, april 2001).

Vo prodol`enie avtorite pravat napori da utvrdat koja bila taa makedonska reka na koja drevnite Makedonci lovele so ve{ta~ki mamki. Imeno, ovaa reka denes ne e so sigurnost locirana, iako ima nekolku pretpostavki. Urban i Grubi} potsetuvaat deka ovaa reka go dobila imeto spored imeto na nimfata Astraja, koja bila za{titni~ka na Beroja. Po detalnite istra`uvawa tie zaklu~uvaat deka e te{ko so sigurnost da se utvrdi koja bila taa reka. Tie potsetuvaat deka problem pretstavuva i menuvaweto na imiwata na toponimite vo Makedonija niz istorijata. Kako mo`ni kandidati za rekata Astraus tie poso~uvaat na sega{nite reki: Vodenka, Arapica i Kutika. Vo vrska so problemot na nivnoto preimenuvawe niz istorijata tie pi{uvaat:

"Treba da se ima predvid deka ovie reki na kartite, poradi niza istoriski i drugi okolnosti, dobivale helenski, pa anti~komakedonski, pa slovenski, pa slovenomakedonski, pa turski i od sredinata na minatiot vek de fakto i de jure makedonski imiwa. Po balkanskite vojni, a u{te pove}e po Gra|anskata vojna vo ~etiriesettite godini, Grcite vr{at intenzivno menuvawe na toponimite, taka {to imiwata na mestata i na rekite vo najgolem broj se novi" (Isto).

Za ovaa tema se zainteresiral i poznatiot britanski istori~ar Hamond, koj vo 1994 godina go objavil trudot "Rekata na pastrmkite Astraus" (The Trout River Astreaus) posveten na problemot okolu lociraweto na rekata Astraus.

Vo vrska so ovoj problem vo 1996 godina, svoi istra`uvawa prezele i poznatite istori~ari na ribolovot Darel Martin (Darell Martin) od SAD i d-r Bo`idar Voq~ od Slovenija. Tie zaedno prestojuvale vo egejskiot del na Makedonija na lokacijata kade se pretpostavuva deka se nao|a rekata Astraus. Istra`uvawata vo ovaa nasoka prodol`uvaat do denes.

Podatokot deka Makedoncite bile pioneri i vo loveweto so ve{ta~ki mamki e spomnat i vo enciklopedijata Enkarta, kade vo vrska so ova ~itame:

"Rimskiot retori~ar Klavdij Elijan (okolu 170-235) pi{uva za makedonskite lovci na pastrmki, koi upotrebuvale ve{ta~ki mamec so kuka" (Encarta, cit. delo, naslov Fishing).

MAKEDONSKOTO U^ESTVO VO OFORMUVAWE NA KALENDAROT

Makedoncite ostavile svoj udel i vo dooformuvaweto na kalendarot. Poznato e deka Vaviloncite koristele kalendar sostaven od 12 meseci, od koi sekoj imal po trieset dena. Tie dodavale dopolnitelni meseci za da go zadr`at kalendarot vo sklad so godi{nite vremiwa. Egip}anite go zamenile lunarniot kalendar so kalendar zasnovan vrz solarnata godina. Tie ja podelile godinata na 365 dena i ja podelile na 12 meseci so toa {to dodavale po pet dena na krajot. Vo 238 godina makedonskiot kral na Egipet, Ptolemej Treti, naredil na sekoja ~etvrta godina da bide dodavan po eden den, isto kako {to e do denes. (Encarta, cit. delo, naslov: Calendar).

Vo vrska so etni~koto poteklo na Ptolemej Treti vo enciklopedijata Kolumbija (The Columbia Encyclopedia, Sixth Edition. Copyright 2001 Columbia University Press, naslov: Hesychius of Alexandria, naslov: Ptolemy III) ~itame:

"Ptolemej Treti, kral na dreven Egipet (246-221 pred Hrista), pripadnik na Makedonskata dinastija, sin na Ptolemej Vtori i Arsinoja Prva (...)".

ODGLEDUVAWE NA ME[UNKASTI RASTENIJA

Makedonija e eden od retkite regioni vo svetot kade {to e zabele`ano odgleduvawe na zemjodelski kulturi. Vsu{nost, vo Evropa najstarite zemjodelski kulturi se pronajdeni vo Makedonija, Trakija i Tesalija i tie poteknuvaat u{te od vremeto na neolitot.

Vo Makedonija i vo Tesalija otkrieni se najstarite tragi za odgleduvawe me{unkasti rastenija i toa u{te 6000 godina pred Hrista. Vo vrska so ova vo enciklopedijata Enkarta ~itame:

"Me{unkastite rastenija najdeni vo Tesalija i vo Makedonija datiraat u{te od okolu 6000 godina pred Hrista". (Encarta, cit. delo, naslov: Agriculture).

(Prodol`uva)