"Dvojazi~en" plan Komu vie u{te }e mu ma~kate o~i? Seto ova be{e inscenirano. Ova ne e ni{to drugo, tuku samo edna finta, za na kraj da go sprovedete toa {to od po~etokot stoe{e na dnevniot plan, "dvojazi~nost". So toa }e go poni`ite makedonskiot jazik i makedonskata nacija! Site vie koi se dadovte pod kirija, za da ne ve otkrieme, se pravevte iznenadeni od barawata na t.n. ONA. Nemojte pove}e da go la`ete narodot. Ve pro~itavme kako kniga. Ako od t.n. ONA odat vo Hag, vie }e odite na plo{tad. Vie, narode na Makedonija, poddr`uvajte gi samo nacionalnite patrioti koi se borat za makedonskata kauza. Upatuvam apel do site Makedonci kade i da se, da pomognat za spas na na{ata zaedni~ka majka Makedonija. Violeta Najdeska, Germanija Rastura~ite da ja napu{tat Makedonija Gospodata od Zapadot ne se nikakvi pregovara~i ni olesnuva~i, tuku "Povelete vo Turisti~kata agencija na NATO - prijaten prevoz so najsovremenite avtobusi so vgradeni klima-uredi"!? Zapadnite dr`avi nikoga{ nemale dobro mislewe za isto~nite dr`avi, a toa se gleda po toa {to za voeni zlostornici se proglasuvaat samo lica od isto~nite zemji, kako Zapadot sekoga{ da bil vo pravo za seto ona {to go pravat. SAD za vreme Vtorata svetska vojna frli atomski bombi vo japonskite gradovi Hiro{ima i Nagasaki, duri i den-denes ima posledici po naselenieto. Ne samo toa, isto taka vojnata vo Vietnam, napadite na Nigerija, Panama, Libija, Irak, Bosna, Jugoslavija, a mo`ebi vo idnina i Makedonija, dokolku ne gi prifatime nivnite uslovi. Po toa se gleda deka site svetski organizacii, kako {to se Obedinetite nacii, NATO i dr. rabotat pod kontrola na SAD. Toa se vide koga SAD i NATO ja napadnaa Jugoslavija, bez nikakva odluka za napad od strana na ON. Uspeaja da ja rasturat Rusija i sega SAD, kako svetska sila, se smetaat za diktatori na svetot i mo`at da pravat {to sakaat, da napa|aat kogo sakaat i koga sakaat, da gi uslovuvaat svetskite organizacii i dokolku ne gi ispolnuvaat nivnite uslovi, nema pari za taa organizacija. Toa, kako {to re~e premierot Georgievski, e (kaubojska) zapadna diktatura. Da ne dozvolime nekoj odnadvor da ni ja re{ava sudbinata, da go kroi makedonskiot Ustav po nivna merka, {to ja nema nitu vo nivnite dr`avi, nitu pak nekoj odnadvor da ni diktira kako da ja gradime demokratijata, suverenitetot i integritetot na RM. Nikoj odnadvor nema pravo da se me{a vo vnatre{nite raboti na Republika
Makedonija. Nie si imame svoj Ustav, Zakon, svoi dr`avni simboli i
treba da se po~ituvaat od site gra|ani na Republika Makedonija. Ako nekomu
ne mu odgovara, za niv neka va`i ona {to rastura~ite Leotar i Perdju im go
rekoa na makedonskite lideri: Zemi ili ostavi. Republika
Makedonija mnogu podlegna na uslovuvawata od SAD, NATO i EU i prifati
mnogu posrednici za re{avawe na krizata. So nivnite nepromisleni idei }e
pridonesat za federalizacija, pa i podelba na Makedonija. Toa treba na
site da ni bide jasno. Ne treba ni makedonskite lideri, ni makedonskite
gra|ani da prifatat ne{to {to odi vo prilog za rasturawe na Republika
Makedonija. Isto taka Vladata treba da vodi smetka koi politi~ari }e ja
pretstavuvaat Republika Makedonija nadvor od granicite, za{to nacionalisti
kako {to se Xaferi, Ta~i, Imeri, Demiri i Nasufi nema da rabotat za
dobroto na Makedonija, tuku sekoga{ }e izjavuvaat deka se ugnetuvani od
Makedoncite vo Republika Makedonija. Da ne dozvolime samo Zapadot da
re{ava za krizata vo Makedonija, tuku da bidat vklu~eni posrednici od
isto~nite dr`avi kako Rusija i Kina. No, najva`no e makedonskite politi~ki
partii zaedni~ki da rabotat za dobroto na Makedonija i da ne se
prepukuvaat me|u sebe, zaedni~ki da se sprotivstavat protiv rastura~ite na
Republika Makedonija, za{to toa }e bide vo korist na dr`avava i za site
gra|ani na Makedonija. Dim~e Biceski Otvoreno pismo do Pretsedatelot na dr`avata! Ako ste nemo}en, podnesete si ostavka Po~ituvan Pretsedatele! Makedonija e vo kriza. Iako vo momentov se nao|am vo SAD, gi sledam slu~uvawata vo Makedonija od pove}e novinski agencii. Se s# pla{am deka eden den na naslovnite stranici od vesnicite }e pro~itam deka Makedonija pove}e ja nema. Vie ste Pretsedatel i sigurno znaete kako da gi izvr{uvate svoite zada~i, da pregovarate i da postignete s# {to e vo interes za Makedonija. Iskreno se nadevam deka takvi se Va{ite nameri. Va{ite iskazi ponekoga{ vlevaat somne` za Va{iot patriotizam. Imam ~itano nekoi biografii za Va{iot `ivot, i vo nekolku od niv pi{uva deka del od va{eto minato e matno i nikoj ne znae so {to ste se zanimavale. Mnogu lu|e se somnevaat vo Va{ite interesi. Treba seriozno da razmislite kolku se va`ni ovie denovi za makedonskata idnina. Jas sum obrazovan ~ovek, i znam deka vo Makedonija e potreben so`ivot za da funkcionira normalno dr`avata. Go poddr`uvam Va{iot miroven plan i mislam deka e mnogu soliden. Sepak, toj plan bi se ostvaril edinstveno dokolku nie se nao|avme nekade na Zapad, (Amerika) i Albancite da bea narod so barem malku smisla za razmisluvawe. Zatoa apeliram: ostavete go Qube Bo{kovski da pomogne pri ~isteweto na Makedonija. Ostavete go da ja odbrani dr`avata od ovaa podla napast. Ostavete go da im dozvoli na Makedoncite da ja branat svojata makedonska dr`ava. Mo`ebi }e ima `rtvi, no sepak }e znaat site deka tie `rtvi zaginale za odbrana na dr`avata, a ne od kukavici koi se krijat vo grmu{ki i pukaat po konvoi so hrana. Pretsedatele Trajkovski, Va{iot plan momentalno e vo zastoj. Albancite U{te kolku makedonski sinovi treba da zaginat, dodeka Vie so Xaferi se nategate za pra{awa, za koi nema odgovor ni re{enie. Site nie znaeme {to baraat [iptarite vo Makedonija. Site sme svesni za Ilirida i "Golema Albanija". Zarem vie ne go gledate toa? Zarem vie veruvate na iskazite na Xaferi za so`ivot i nekakva mehani~ka politika? Ne bidete slep. Dozvolete mu na makedonskiot narod da si gi brani svoite domovi i svoite najbliski. Sfatete deka vremeto na Makedonija poleka & istekuva. Svetskata javnost, Evropa i Amerika ne se gri`at za Makedonija. Vo nieden stranski vesnik ne pro~itav za zaginuvaweto na makedonskiot vojnik, nitu pak za proteruvaweto na Makedoncite od nivnite domovi. Sfatete deka ova e ne~ista igra vo koja samo [iptarite vo Makedonija mo`at da izlezat kako pobednici, dokolku vie potkleknete na nekakvi bo`emni pritisoci. A, se pra{uvam i kakvi stranski "pritisoci" se vr{eni nad vas. Deka, Evropskata unija nema da n# primi vo zaednicata vo 2010, 2015 godini? ]e prestanat da ni davaat krediti, a so toa i makedonskite politi~ari nema da mo`at da si gi polnat xebovite? ]e povtoram, nikomu ne mu e gri`a za situacijata vo Makedonija. Va{ite dragi Amerikanci se trudat da zaminat od Balkanot, a ne povtorno da bidat vovle~eni vo nekakva mirovna misija. Dodeka Stejt Departmentot dava{e izjavi deka treba da ja svr{ite rabotata i da udrite na teroristite na po~etokot na krizata, vie se dvoumevte i baravte nekakvo mirno re{enie. Sega ~etiri meseci podocna, situacijata vo Makedonija postojano se vlo{uva. Ponekoga{ se pra{uvam i kako mo`ete da spiete, imaj}i gi na du{a site 40 makedonski heroi koi zaginaa za tatkovinata ~ekaj}i go odvivaweto na Va{iot miroven razgovor. Vie pak mo`e da si prodol`ite da pregovarate i da barate nekoe mirno Seto ova {to go napi{av nema nikakva politi~ka namera, tuku ~isto patriotska. Jas sum eden gneven Makedonec koj gleda kako tatkovinata poleka tone, a kapetanot spokojno go gleda toa, i ni{to ne prezema. Zatoa u{te edna{ apeliram da dozvolite makedonskite vojnici da se borat za svojata tatkovina, a ne da ~ekaat nekoj na niv da puka. Dozvolete im na makedonskite sili da si ja zemat svojata tatkovina nazad. Dozvolete im na Makedoncite da si go povratat svoeto dostoinstvo, suverenitet i gordost. Dozvolete da ja imame Makedonija povtorno, za{to nie nemame druga dr`ava. Makedonija e s# {to imame. Aleksandar Mitreski, dipl. elektroin`ener Na{ite zakoni imuni na predavnicite Vo u~ili{teto n# u~ea deka nikoj nema pravo da go menuva i kr{i na{iot Ustav i deka toj e edna od najva`nite pridobivki na na{ata borba za sloboda i ASNOM. O~igledno nitu eden od politi~arite ne go u~el toa na u~ili{te. Narodot gi odbra da n# vodat kon ovoj pekol, pa zatoa treba da bide ~uen i po~ituvan i glasot na narodot. Toj glas e poznat u{te od anti~ko vreme, a kaj nas ve}e odamna ne se slu{a. So menuvawe na Ustavot, [iptarite }e baraat da se smeni znameto, himnata i imeto Makedonija, a analogno na toa i na{ata hristijanska veroispoved. Na ovoj na~in reformite }e bidat kompletni, odnosite celosno i trajno relaksirani, stranata zadovolena, a na{ata inteligencija }e treba da se potrudi, zaedno so na{ite pokolenija, da go u~i {iptarskiot jazik. Sepak, Xaferi go dobi ona {to go bara{e, na svoj originalen balisti~ki na~in. Normalno, si ja po~ituva tradicijata, zatoa {to [iptarite kaj nas i vo svetot se poznati po besata. Kako {to se odvivaat nastanite kaj nas, dobivame vpe~atok deka Xaferi ni e pretsedatel, bidej}i toj e edinstveniot {to ucenuva, otka`uva, rakovodi, napu{ta, se oglasuva, dodeka Trajkovski samo ni deli prazni nasmevki. Za premier pak go imame Ahmeti, koj odvreme navreme pravi novi zakoni, potpi{uva, gi ratifikuva, za razlika od na{iot Qub~e koj se topori kako ranoletno petle, so negovite ekstrapatriotski izjavi, koj e meta na ismejuvawe i gnev. Narodot s# u{te nema odgovor na pra{awata od minatata godina za ubistvoto na policajcite kaj Ara~inovo, trampata i kidnapiraweto na vojnicite, seto toa so blagoslov na protestantot Boris, Dosta, Qub~e, i ozgora ratifikuvano i sprovedeno od {iptarskite ministri za pravda i informacii. Istovo se slu~uva i sega i nikoj ni{to ne im mo`e, pa duri ni na{ite zakoni. Parlamentot ni go vodat porane{ni dedovci, komunisti od tipot na Stojan Andov, {tafetodavci i Titovi stipendisti kako Cile i "mom~eta na b'lgarskata mladina" kako Qub~e. Zgora na toa i barawe za penzii za balistite na OVK. Gospoda, da ne zaboravivte ne{to, pobrzajte dodeka e otvoreno pra{awevo za Ustavot, za{to }e bide docna. Gospoda politi~ari, narodot od vas bara ot~et za seto ova. I eden @ak [irak treba{e da objasni pred svetskite mediumi kade gi potro{il 350.000 amerikanski dolari. Vo mediumite ~itame kontrolirani biseri: "Vo Poroj fateni 45 balisti so oru`je, no poradi silniot pritisok od PDP pu{teni na sloboda. No, tie sega pak ubivaat na{i kauri"; "Fateno kombe so oru`je, mladincite osudeni po sedum meseci zatvor, kaznata neizvr{ena...". Normalno koga nivniot minister za pravda ne potpi{uva. Tatkoto na parlamentarecot od Ara~inovo faten kako crta mapi na na{ite sili. Ponatamu ~itame: "Pod silen pritisok osloboden..."...Do koga vaka? Zarem toa ne e kr{ewe na Ustavot? Minatata godina vo Holandija dojde zakon, sekoj {to poseduva ogneno oru`je, vo rok od pet dena da go predade vo najbliskata policiska stanica. Sekoj faten po ovoj rok }e bide pod itno osuden od tri do pet godini strog zatvor. Kade sme nie? Go ~ekame NATO. E, pa koga sme kaj NATO, pred dve nedeli TV-ku}ata na Germanija ZDF go prenesuva{e zasedavaweto na germanskiot Parlament so tema Makedonija: Javno be{e ka`ano deka OVK e trenirana od CIA, za neuspe{nosta na razoru`uvaweto vo Kosovo, sorabotkata na NATO so OVK, tolerantnosta kon balistite, kako i labavata vrska me|u NATO i Germanija. Ova trae{e tri ~asa i be{e burno pozdravuvano so aplauzi od pretstavnicite na germanskite partii. Za podetalni informacii okolu NATO i negovata gnasna igra vo Kosovo i Makedonija, vi ja prepora~uvam knigata na sega ve}e prisilno penzioniraniot general na NATO, Wesley K.Clark.Ne, nie Makedoncite ne sme ubijci... eden den }e vi sudime. Ne go zaboravame ni Branko, crveniot predavnik na na{eto zname i ime. Bidej}i na{ite zakoni se imuni na predavnicite na na{ata dr`ava i onie koi rabotat protiv nea, vklu~uvaj}i gi i gospodata od NATO, go povikuvam Zdru`enieto na pravnici na Makedonija da sostavi spisok protiv site onie koi krenaa raka na na{ot Ustav, narod i sl. Mo`e da po~neme od Xaferi, Qub~e, Boris, Dosta, plus onie odmetnici od OVK. Na{ite heroi zaginaa branej}i go Ustavot. Nema{e potreba od krv, bidej}i i taka }e go smenat Ustavot. Odgovornost za toa nema. Za koja i kakva demokratija zboruvame? Nekoi {to porasnaa i se {koluvaa pod znameto na partijata i Tito, naedna{ stanaa otvoreni demokrati, koi sega ni go prodavaat hristijanstvoto, sonceto, znameto i celata na{a istorija? Kako od sega natamu da gi pi{uvame na{ite u~ebnici po istorija? Koj ja urna Makedonija? Koj ja predade? Koi se tie [iptari i zo{to dignaa raka na nas? So bri{ewe na na{ata Crkva od Ustavot se ostava slobodno mesto Makedonija za 20 godini da stane muslimanska zemja. Kakov sram za na{ata istorija i ~uvstvo, sram za site onie koi padnaa branej}i go krstot i verata na{a risjanska. Podigawe spomenik na na{ite zaginati heroi sigurno nema da bide vo prilog na [iptarite i vladeja~kata partija, pa po nekoja logika [iptarite }e pobaraat i spomenik za nivnite padnati teroristi. Niz seto ova }e n# vodi nasmevkata na protestantot Boris, zatoa {to senkata na pravdata }e go prati cel `ivot, pa i vo pekolot. ]e nema mesto za nego vo rajot, bidej}i tamu }e bidat du{ite na onie {to padnaa za Makedonija. Sa{o Popovski Dali ni se nayira krajot? Pome|u sonot i javeto, fantazijata i stvarnosta, denot i no}ta, pome|u patriotizmot i {ovinizmot, crnoto i beloto, dvoglaviot orel i sonceto od Kutle{, pome|u minatoto, sega{nosta i idninata, pome|u, pome|u??? Sedime taka i razmisluvame, {to li se slu~uva? Zarem sme slepi, glupi, nesposobni, vrzani li ni se racete, nozete, zatnati li ni se ustite? Zarem ne mo`eme da do`iveeme da proslavime 10 godini nezavisnost, 10 godini makedonska Armija, zarem, zarem? Do koga Makedonecot }e mo`e da go trpi ova, predavstvo, beda, siroma{tija, kra`ba, nevrabotenost, ubistva, lokalpatrioti, iseluvawe od rodnite ogni{ta, iseluvawe od tatkovinata? Dali ni se nayira krajot, kako nacija, kako narod, kako dr`ava! Te ovoj }e pomogne, te onoj, te ovoj }e dade, de onoj!? Edno treba da ni bide jasno - se bli`i krajot. S# dodeka kaj nas se izbiraat partii, }e bide vaka. Nam ne ni trebaat partii, partiski vojnici, partiski vladi, tuku ekspertska vlada, vlada na narodot, vlada koja }e ja izvede zemjata od ovoj pekol, vlada {to }e mu slu`i na narodot i }e raboti za negovo dobro, a ne za partiskite vojnici i voenite profiteri. Od triglava koalicija dobivme ~etiriglava, koja ja so~inuvaat lu|e al~ni za vlast, pari i mo}. Edno treba da bide jasno - dokolku se promeni Ustavot, cel ili nekoj negov del, toj {to }e go stavi svojot potpis }e treba da odgovara za ubistvo na pripadnicite na bezbednosnite sili zatoa {to tie zaginaa branej}i go ustavniot red vo Makedonija, a zaradi ne~ij keif. Da ne zaboravime deka za takov keif zaginaa i makedonskite sinovi vo Hrvatska, Slovenija i Bosna. Dokolku se pravi spomenik za padnatite vojnici i policajci, toga{ da se napravi zaedni~ki spomenik za site niv. Ve~na slava na padnatite Makedonci. Zlatko Nedelkovski, Angele Angelovski Vinovni se tie od Vodno Site zemji vo svetot si imaat posebni elitni naselbi kade `iveat lu|e koi upravuvaat so dr`avata i narodot. Tie gi u`ivaat site blagodeti na dr`avata i se respektirani od svojot narod. No, kakov respekt treba da imame kon ovie na{i "za{titnici" koi za ovie 50-60 godini ni ja douni{tija nacijata i dr`avata?! Tie ne samo {to ne ja {titea nacijata i dr`avata, tuku uni{tija s#. Po tolku godini se pra{uvame dali tie imale ne{to makedonsko vo sebe? Se razbira deka nemale. Tie gi odnesoa Makedoncite vo Vojvodina, tie im pomognaa na Grcite vo egzodusot na Makedoncite od Egejska Makedonija. Gi raselija niz celiot svet za da ne mo`at da pomislat na Makedonija, a najmalku pak da se vratat nazad. Po nivna zasluga se otseluva Vardarska Makedonija i oko ne im trepnuva. I sega ni se vinovni Albancite! Tie ne se tolku vinovni kolku {to e vinoven toj {to dozvoli da se naselat vo tolkav broj i sega da go imame problemot Tetovo, Kumanovo, Ara~inovo, Tanu{evci, Skopje itn. Pogolem broj pratenici od albanskoto malcinstvo se od Kosovo, a za toa ne e vinoven obi~niot ~ovek. Vinovni se tie od Vodno koi upravuvaa i upravuvaat so dr`avata. Sega s# u{te gi {titime i branime onie koi ja rasturija Makedonija. Da gi {titime zatoa {to napravija od nas bednici i prosjaci?! Napravija niz celiot svet da molime za par~e leb. Tie se takvi zatoa {to s# u{te ne znaat {to e dr`ava i nacija, ne znaat {to zna~i iseluvawe, pat vo neizvesnost. Ne znaat {to zna~i siroma{tija, beda. Tie ne znaat {to zna~i svoja dr`ava, a {to tu|a. Ako sakame toa da go vidat i da go spre~at, treba da im se ukinat "debelite" narodni pari {to gi koristat i da gi pu{time na ednonedelno isku{enie na [ar Planina, za da gi iskusat nejzinite sega{ni "blagodeti". I, na krajot, so Bo`ji blagoslov, {to poskoro da dojdat politi~ari koi{to }e go spre~at toa i da spasat {to mo`e da se spasi od dr`avava. A neodgovornite politi~ari koi n# dovedoa do ovaa sostojba da se sudat i makedonskiot narod da im presudi. Sekoe odolgovlekuvawe dr`avava godi{no ja ~ini nekolkuiljadna armija iselenici vo nevrat, a Makedonija s# pove}e i pove}e stanuva zemja na starci. Dragi Trajkov, Germanija Nevkus Za~estija tradicionalnite ilindenski poseti na Republika Makedonija od na{ite vo dijasporata i istovremeno se zgolemija informaciite za donesena humanitarna donacija za semejstvata na padnatite braniteli na na{ata dr`ava. Vpe~atok e deka ne sekoga{ ponuduvaweto i vra~uvaweto na pomo{ta se odlikuva so vkus i elegancija. Poedinci, pa i asocijacii, ja iskoristuvaat tragedijata na semejstvata za li~en marketing i politi~ka "fe{ta". Pa i Svetskiot makedonski kongres i Arhiepiskopijata na Makedonskata pravoslavna crkva ne se poka`aa imuni na ovoj fenomen. Spored ona {to e objaveno vo dnevnite glasila, dosega od na{ite vo dijasporata, sobrani se 316 iljadi germanski marki pomo{ za semejstvata na zaginatite. Od Toronto se doneseni 210 iljadi gm, Pert-Avstralija 39 iljadi gm, Viena 11 iljadi gm, Qubqana pet iljadi gm, Dortmund-Germanija 15 iljadi gm. i Sajder Grouv - Wu Xersi, SAD, 36 iljadi gm. Se o~ekuva ovoj iznos denovive da se zgolemi so pristignuvaweto na iselenici vo svojata stara tatkovina po povod Ilinden. Humanitarna pomo{ do semejstvata na padnatite braniteli imaat isprateno i golem broj gra|ani na Republika Makedonija, a Zdru`enieto "Blagovestie" organizira letuvawe na Jadransko More vo Hrvatska za {est `eni so deca (drugite odbile, a zo{to ne im e dadena direktna pomo{?). Za da stignat sobranite sredstva vo vistinskite race i da nema somne` za zloupotrebi, najbliskite na sekoj zaginat branitel imaat otvoreno devizni i denarski `iro-smetki od koi parite mo`e da gi podigne edinstveno toj na ~ie ime glasi smetkata. (Spisokot na zaginatite braniteli so to~na adresa na semejstvata, niven telefon i broj na `iro-smetkata se objaveni vo nedelnikot "Makedonsko sonce" i na negovata veb-stranica). Toa e mnogu va`no, zatoa {to vo domicilnite dr`avi kade {to `iveat na{i iselenici ima restriktivni propisi za prefrluvawe na pari~ni sredstva. Poednostavno e sobranata pomo{ da se ispra}a direktno, na tie `iro-smetki za koi se dobiva bankarska potvrda deka se isprateni, a potoa donatorot, na doma{na adresa, mo`e da isprati pismo so izrazi na solidarnost i so~uvstvo. Zaradi koordinirawe vo vrska so donatorstvoto, trite ministerstva opredelija svoe oficijalno lice za kontakt, i toa vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti Jovo Kola~evski (tel. +389 2 142496 i mob. +389 70 323267), vo Ministerstvoto za odbrana potpolkovnik Dim~o Dimovski (tel. +389 2 282871) i vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti Dragoqub Pavlovski (tel + 389 2 110333). Vo trite ministerstva mo`e da se dobijat nu`ni informacii i spisoci na semejstvata na padnatite braniteli na Republika Makedonija so to~na adresa, broj na telefon i broj na `iro-smetka. Vo ovie ministerstva prepora~uvaat da se ima ednakov odnos kon sekoj zaginat branitel. Sekoe semejstvo na zaginat branitel pretstavuva tragedija za sebe. Nevkusno e tie da se voznemiruvaat, povikuvaat, da se soberat na edno isto mesto ili za sitna pomo{ da se posetuvaat doma. Pomo{ta dadena od srce nema merka i golemina. Taa samata po sebe e golema. Taka na primer, na{ite {to `iveat vo Qubqana (vkupno 270) sobraa "samo" pet iljadi germanski marki, no vo poedine~en iznos. Toa e mnogu pove}e otkolku na drugi mesta. Spase [uplinovski, Skopje Cinizam do cinizam Pomo{nikot za bezbednost na SAD, Kondoliza Rajs, na 24 juli 2001 godina vo Ukraina, tokmu koga selata i gradovite vo makedonskata dr`ava od strana na albanskoto malcinstvo etni~ki se ~istat od Makedoncite, se izbori za prekinuvawe na izvoz na oru`je vo Republika Makedonija, popre~uvaj}i ja so toa odbranata na Republika Makedonija od teroristite (taka gi nare~e Kolin Pauel, dr`avniot sekretar na SAD)! Teroristite {to prvi napadnaa, ubivaa, kidnapiraa, etni~ki ~istea, uni{tuvaa imoti ili gi kradea, u{te edna{ dobivaat pomo{, po spasuvaweto od Ara~inovo i snabduvaweto so helikopter na [ar Planina, a ne mu se pomaga na mirot! Mir ne mo`e da ima s# dodeka teroristite i nivnite inspiratori i pomaga~i ne bidat kazneti so gubewe na prava, teritorii i drugo!!! Mora da se prekine i so insistiraweto na predlogot teroristite, po smiruvaweto na konfliktite i razoru`uvaweto, da se zdobijat so rabotno mesto vo policijata. Toa ne samo {to li~i na vrabotuvawe kradec i ubiec vo zatvor ili na ulica, za ~uvawe pravda, bezbednost i ~ove~ki prava, tuku gi tera nevrabotenite da zemat oru`je v race i da im pristapat na teroristite, u{te pove}e ako se pomalku obrazuvani, pa taka imaat i pomali {ansi za nekoe drugo vrabotuvawe. Mo`ebi nekoj takov, za da si go osigura rabotnoto mesto }e se doka`uva vo "kvalifikaciite" za da se potvrdi kako "zaslu`en" terorist! Zo{to vlastite na SAD i EU ne gi vrabotuvaat kriminalcite od svoite zatvori na takvi rabotni mesta vo svojata dr`ava, tuku toa bi sakale da go vidat kaj nas?! Dali sudiite na Zapad na kriminalcite i teroristite mu gi ispolnuvaat `elbite ili gi kaznuvaat spored zakonot i spored delata {to gi storile?! Treba li agresorite da se kaznuvaat ili nagraduvaat? Zapad ne smee i ne saka da pu{ti svoj vojnik tamu kade {to veli deka Makedonecot mo`e bezbedno da `ivee! Opasnosta i stravot kaj NATO-vojnikot e od albanskite teroristi protiv koi tie ne vojuvaat. Toga{ mo`e da se zamisli kakva e opasnosta i pritisokot na Makedoncite civili! Makedoncite treba da veruvaat vo dobronamernosta i po~ituvawe na Makedonija od strana na albanskoto malcinstvo koe istaknuva zname na sosednata dr`ava, Albanija, i etni~ki gi ~isti site "nealbanci"?! Dali pritisocite od mo}nicite na Zapadot za prifa}awe promeni na Ustavot {to gi predlagaat etni~kite Albanci za sozdavawe uslovi za raspad na Makedonija se ne{to drugo od eutanazija?! Se izjavuva deka Makedonija ne mo`e da gi pobedi teroristite, a pani~no se spre~uva sekoja nejzina akcija protiv niv, makar i defanzivna! Taka, koga teroristite ne{to }e osvojat ne se dopu{ta teritorijata da bide povratena, tuku se bara proporcionalna sila (a tie namerno se krijat me|u civili, zloupotrebuvaj}i s# {to mo`e da se zloupotrebi vo zakonite) ili mirno re{avawe na problemite! Se onevozmo`uva nejzino vooru`uvawe, kako {to ve}e be{e spomnato, iako e dr`ava koja e napadnata i ima legitimno pravo da se brani, a voedno se blokira donesuvawe na svetski propis koj bi gi spre~il privatnite lica da trguvaat so oru`je (taka albanskite teroristi doa|aat do oru`je, pla}aj}i go so parite od narkobiznisot, trgovija so belo robje, prostitucija i drugi kriminalni dejnosti - toa ve}e i decata go znaat). Makedonija be{e obvrzana da gi sproveduva sankciite protiv SRJ vo tek na vojnite vo porane{na Jugoslavija, iako od toa nejzinoto stopanstvo trpe{e katastrofalni {teti. Toa nikoj ne & go nadomesti (kako {to be{e vetuvano), nitu be{e pomognata koga Grcija ja bojkotira{e, pa taka ne mo`e{e ni da si ja obnovi armijata ograbena od Milo{evi}, a sega & se zabele`uva deka tro{i pari od pomo{ta na oru`je - bez ogled na toa {to vodi borba za opstanok!? Na Makedonija & se predlaga da gi ispolni `elbite na albanskite teroristi,najprivilegiranata teroristi~ka grupacija vo svetot, zatoa {to ne mo`e spored istite procenuva~i da pobedi! Dali toa zna~i deka zakonot ne e ist za malite, deka tie treba da se spogoduvaat so kriminalcite i deka sili na red i zakon ne treba da postojat, tuku sekoj od nas treba da bide policaec?! Treba li da vladee pravoto ili zakonot na pojakiot?! Ne go poddr`uvam kr{eweto prozorci na diplomatskite pretstavni{tva, ama ne e pomal cinizam od gorenavedenite pogolemata kritika i gri`a za istite tie prozorci, otkolku za etni~kite ~istewa i urnati ili zapaleni ku}i na Makedoncite! d-r Predrag Nikolovski |
|