INTERVJU

Dim~e Me{kovski, akter koj ne mo`e{e da ja skrie tagata i gnevot poradi makedonskiot egzodus

ALBANCITE NE PRIFA]AAT NORMALEN I KULTUREN ME|U~OVE~KI DOGOVOR

Razgovaral: Kokan STOJ^EV

  • Znaete li {to zna~i na ~ovek da mu go odzemete domot, da mu go rasturite ogni{teto, da go isfrlite od negovata ku}a vo sopstvenata dr`ava, koja seto toa treba da go garantira, a da ne zboruvam za onie {to zaginuvaat, onie {to se kidnapirani, ili za tepawata, siluvawata i drugo. Toa e mnogu stra{no i nedopustlivo.

Se slu~i Makedoncite da bidat proterani od sopstvenite ogni{ta.

Se slu~i klasi~en egzodus na sopstvenoto par~e zemja, a makedonskite politi~ari ne najdoa ni vreme ni na~in da im se obratat na proteranite Makedonci.

Dodeka makedonskite deca spieja vo traktori pred Parlamentot, pod vedro nebo, politi~arite nemaa "ni sram ni perde" da se son~aat vo Ohrid i da im se umilkuvaat na zapadnite diplomati. Samo malkumina Makedonci pod `e{koto sonce se solidariziraa so nivnata taga i bolka.

MS: Gospodine Me{kovski, krizata so proteranite Makedonci od tetovskiot kraj eskalira, no vo momentot koga pred Parlamentot nivniot gnev najmnogu se izrazuva{e, nitu eden od makedonskite politi~ari nema{e hrabrost, nema{e lice da se pojavi pred revoltiranite `iteli od selata: Le{ok, Nepro{teno, Tearce i drugi. Vo toj mig Vie so~uvstvuvavte so nivnata taga i bolka i izrazivte eden li~en revolt. Zatoa bi sakale Va{ komentar vo vrska so celokupnata slika {to mo`evme da ja vidime. Dali vo momentot koga im se obrativte na proteranite Makedonci toa be{e izraz na solidarizirawe so nivnata situacija ili pret~uvstvuvate deka ona {to im se slu~uva nim mo`e da go snajde siot makedonskiot narod?

ME[KOVSKI: Mo`e toa da se sfati i kako solidarizacija, no i kako pret~uvstvo deka navistina seto ova mo`e da mu se slu~i na siot makedonski narod. Nekoj da bide isteran od svojot dom, da bide gonet i maltretiran vo svoja dr`ava, e neprifatlivo i ~inam deka toa nikade vo svetot ne se slu~uva. Vozbudata, revoltot {to se javi kaj mene kako obi~en gra|anin, predizvikan od krizata, kako i ona {to teroristite vo svoite voeni akcii vo kontinuitet go pravat, be{e pri~ina taka da reagiram pred toj sobir na raselenite Makedonci od tetovskiot i od kumanovskiot kraj.

MS: Vie na sobirot rekovte deka ne ste dojdeni kako tetovec, tuku kako Makedonec, no istovremeno potenciravte deka ne ste protiv Albancite, tuku protiv terorizmot i na~inot na koj se vodi ovaa brutalna politika?

ME[KOVSKI: Apsolutno! Jas kako ~ovek i kako umetnik, na nekoj na~in intelektualec i kosmopolit, ne mislam deka problemot e vo site Albanci. Problemot e vo terorizmot koj e kompatibilen so kosovskiot i so nadvore{niot, a vo koj ima sobrano teroristi od celoto svetsko kriminalno podzemje. Zatoa mislam deka treba da ima intenzivna akcija i borba protiv seto ova. O~igledno e deka ona {to ni se slu~uva ima poddr{ka od mnogu nadvore{ni institucii koi formalno nam ni pomagaat, a vsu{nost gi poddr`uvaat niv. Po s# izgleda stanuva zbor za nekoja dogovorena akcija vo koja nie Makedoncite ne treba da u~estvuvame, tuku naprotiv treba da se sprotivstavime so site mo`ni sredstva. Ne bi rekol deka treba da objavime vojna, no mislam deka so voeni dejstvija, so konkretni i vistinski akcii na odredeni tereni mo`e da se dejstvuva. Se razbira, toa treba da se napravi ako nema politi~ko re{enie, a o~igledno e deka go nema. Rabotite odat na polo{o. Mo`am da vi ka`am samo eden primer: Dodeka formiravme pove}e koordinativni tela, a vo edno od niv sum jas, zaedno so pretstavnici od site proterani i zagri`eni Makedonci za sudbinata na zemjata, napravime kontakti so site gradona~alnici i vidni lu|e od tetovskite sela i baravme dogovor za pomiruvawe i za vra}awe na `itelite vo selata. Vo momentot koga otidovme na eden takov razgovor vo koj nadle`nite se dogovorija, a isto i soselanite za so`ivot, se slu~ija mnogu ne{ta.

MS: Kade be{e odr`ana sredbata?

ME[KOVSKI: Vo Tearce. No, vo seloto Tearce istata no} se slu~i da bidat zapaleni 19 ku}i na Makedonci. Mo`ete da zamislite kakov e toj dogovor. Zna~i, nema ni{to pove}e od dogovaraweto. Nema pove}e dogovarawe so teroristite. Tie ne prifa}aat eden normalen, logi~en i kulturen me|u~ove~ki dogovor. Po ova zna~i deka }e mora da se dejstvuva na drug na~in.

RASELUVAWETO

MS: Celokupnata makedonska javnost ja iritira na~inot na koj se {titi albanskoto naselenie i na~inot na koj se ignorira makedonskata raselena populacija. Ova mo`e da se sporedi so momentot koga za vreme na kosovskata kriza humanitarnite organizacii tr~aa i molea, snimaa i pravea holivudski prikazni za Albancite, a vo onoj mig koga se slu~i egzodusot na Makedoncite, tie voop{to ne mo`ea da se zabele`at. Dali mo`ete da ni ka`ete {to se slu~uva{e vo Tearce, bidej}i ima{e razni {pekulacii?

ME[KOVSKI: Jas bev samo vo Le{ok so prviot konvoj. Vo Tearce ne otidov, bidej}i tamu pregovaraa samite soselani. Kako ~ovek koj e nadvor od seto toa ne sakav da u~estvuvam vo toj dijalog ili da razgovoram zaedno so me|unarodnite faktori. Me|utoa, koga bev vo Le{ok, konstatiravme deka tamu ne e sigurno da se ostane, odnosno mo`e da se dojde, da se vidi, da se po~uvstvuva taa atmosfera, deka na 500 metri imate teroristi koi vo sekoj moment mo`at da napadnat. Nema nikakva garancija od me|unarodniot i od doma{niot faktor, policijata i Armijata. Inaku, ona {to Vie go konstatiravte e to~no. Ako za 4.000 lu|e, prete`no Albanci od Ara~inovo, e obezbedeno vra}awe vo seloto, za niv se dadeni site garancii i sega `iveat slobodno, ima i policiska stanica, toa ne se slu~i so na{ite Makedonci koga treba{e da se vratat. A, ona {to se slu~i vo Le{ok, Tearce, Dobro{te, sega se slu~uva vo Vratnica, Prequbi{te, vo Jegunovce, Nepro{teno, @il~e itn.

MS: Dali ~uvstvuvate nekoj vnatre{en nespokoj, bidej}i makedonskite intelektualci, umetnici ne najdoa nekoj na~in da se solidariziraat i da im pomognat na proteranite Makedonci?

ME[KOVSKI: Moram da ka`am deka sum razo~aran od pasivnosta na intelektualcite, na nevladinite organizacii. Iako ima nekoi aktivnosti na nekoi intelektualci, koi so svoite pi{uvawa po raznite mediumi, so svoi kolumni reagiraat, no toa ne e dovolno. Potrebni se javni nastapi, regirawa, direktni u~estvuvawa vo kakvi bilo forumi. Treba da se pomogne vo ovaa situacija. Raseluvaweto e stra{no. Znaete li {to zna~i za 60-godi{en ~ovek da mu go odzemete domot, odnosno mu go rasturite ogni{teto, da go isfrlite od negovata ku}a, od negovata dr`ava, koja seto toa treba da go garantira, a da ne zboruvam za onie {to zaginuvaat, onie {to se kidnapirani, ili za tepawata, siluvawata i drugo. Toa e mnogu stra{no i nedopustlivo. Mora da se prezeme akcija. Jas sega velam deka nie, koordinativnoto telo i nekolku drugi organizacii {to se formiraa, aktivno ne{to prezemame. Toa se ovie mitinzi koi malku se improvizirani. No, mislam deka i ne{to drugo }e prezememe, {to nema da ima oblik na divo organizirawe ili vandalizam, tuku }e se obideme na pameten, aktiven i organiziran na~in da zememe u~estvo vo odbrana na makedonskiot narod, vo odbrana od terorizmot, odbrana od s# ona {to zna~i kompleten kriminal.

PRIRODNA REKCIJA

MS: Dali mo`e da se po~uvstvuva nekoe vlijanie na politi~kite partii vo koordinativnoto telo i vo organizaciite {to im pomagaat na proteranite Makedonci?

ME[KOVSKI: Iskreno da vi ka`am do ovoj moment ne po~uvstvuvav nekakvo nivno involvirawe. No, li~no mislam deka politi~kite partii ve}e treba aktivno da se priklu~at vo ovie aktivnosti. Me|utoa, ne treba da bide so politi~ki marketing, tuku so dejstvuvawe koe bi zna~elo poddr`uvawe na makedonskiot narod.

MS: Kolku ima koordiniranost vo gra|anskite inicijativi, vo koordinativni tela. Dali se ~uvstvuva neorganiziranost vo odnos na ona {to treba da im se pomogne na proteranite Makedonci, a imavme mo`nost da slu{neme deka `itelite koi se isterani ne sakaat da bidat smesteni vo odmorali{tata vo Dojran i vo drugi mesta vo zemjava?

ME[KOVSKI: Videte, bidej}i nonstop sum so niv, nivnoto glavno pra{awe e vra}aweto vo svoite domovi. Tie sakaat {to pobrzo da se vratat. Mnogu od niv spijat pred Parlamentot. Pritisokot {to tie go do`ivuvaat, spieweto pred Sobranieto, diveeweto vo nivnite sela, smestuvaweto vo domovite vo privatni ku}i vo Skopje, e golem. No, tie smetaat deka ponudite za Dojran i sli~ni predlozi se neprifatlivi, bidej}i {tom se podaleku se oddale~uva i problemot od su{tinata, od vra}aweto nazad. Toj strav mnogu e priroden, toa e tolku normalna reakcija i jas ja sfa}am. Konstantno sum povrzan so niv taka {to mnogu dobro gi razbiram. Koordinativnite tela, krizniot {tab, se obiduvaat so nekoja pomo{, toa e delumno pomagawe. Tie ne davaat nekoj konkreten rezultat.

MS: Kade treba da se bara re{enieto, odnosno kade vo ovoj moment treba da se naso~i seta energija?

ME[KOVSKI: Prvo, iznesuvam moj stav. Ne znam dali toa e stav na celoto koordinativno telo. Del od moite razmisluvawa mo`at da se baraat vo iznesenite stavovi na teloto vo vrska so krizata. Pred s# mislam deka pregovorite moraat mnogu brzo da zavr{at, odnosno treba da se znae {to NATO, OBSE, EU, konkretno ni nudat za pomo{. Za nas, za mene, vo ovoj moment edinstvena akcija e tie razgovori da zavr{at so jasen i deciden odgovor - dali teroristite mo`e da se eliminiraat. Ne mislam da se uni{tat, tuku kakva bilo eliminacija - dali odzemawe na oru`jeto, dali oficijalno otfrlawe na uniformite, dali ~istewe na prostorot i pritoa ednostavno da se predadat. Mislam deka vo dogovorot za so`ivot {to treba da se napravi me|u Makedoncite i Albancite treba toa da se precizira. No, dokolku toa ne se napravi so pomo{ na nadvore{nite faktori, toga{ treba da se prezeme konkretna akcija na Armijata i policijata. No, toa da bide koordinirano, bidej}i zabele`uvam deka so silite dobro ne se rakovodi. Zna~i, treba da se prezeme konkrena voena akcija za eliminirawe na teroristite. Nema drugo re{enie, veruvajte, zatoa {to ova e kako rak rana i taa se pove}e se {iri.


Vo Le{ok konstatiravme deka e nesigurno da se ostane, odnosno mo`e da se dojde da se vidi, da se po~uvstvuva taa atmosfera, deka na 500 metri imate teroristi koi vo sekoj moment mo`at da napadnat. Nema nikakva garancija od me|unarodniot i od doma{niot faktor, policijata i Armijata. No, ako se potencira deka na 4.000 lu|e, prete`no Albanci od Ara~inovo, im e obezbedeno vra}awe vo seloto, za niv se dadeni site garancii i sega tie se vrateni vo seloto, `iveat slobodno, ima policiska stanica, toa ne se slu~i so na{ite Makedonci koga treba da se vratat.