BOG ]E GO ^UE PLA^OT NA MAKEDONSKITE MAJKI VO CRNO

AGATANGEL: Vo 1998 godina, dodeka bev jeromonah i arhimandrit vo manastirot "Sveta Bogorodica" kaj Matka, golema grupa vernici me posetuvaa. Sakaj}i {to pove}e da ja afirmirame na{ata pravoslavna vera i da mu pomogneme na narodot, formiravme edna Misionersko-humanitarna organizacija "\akonija". Vo po~etokot se dogovorivme da otvorime dve kujni, koi rabotat do den-denes i vo niv se hranat socijalno zagrozeni pravoslavni gra|ani, no i od muslimanskata veroispoved. Kujnite prorabotija so donacii od lu|e od na{ata tatkovina. Zapo~navme so skromni darovi, trudej}i se na taa "trpeza na qubovta" {to pove}e da go dobli`ime Boga i na nekoj na~in gi zadovolivme i telesnite i duhovnite potrebi na tie na{i lu|e, ostaveni na milost i nemilost od negri`ata na dr`avata. Isto taka, se dogovorivme da pe~atime knigi, teolo{ka literatura na makedonski jazik, bidej}i se ~uvstvuva{e potreba od toa. Ovie generacii ne go u~at i ne go poznavaat srpskohrvatskiot jazik i zatoa nie vo ovoj kus period uspeavme da otpe~atime 6-7 knigi na makedonski jazik, a vo podgotovka se u{te nekolku. [to se odnesuva do kr{tavaweto na rekata Treska, pred tri nedeli vo verata privedovme u{te 60 novi ~lenovi i interesno e toa {to tie bea na vozrast od 1,5 do 60 godini. Kr{tavaweto e patot kon spasenieto i jas veruvam deka vakvoto kr{tavawe na site onie koi se krstija vo rekata Treska }e im ostane vo se}avawe cel `ivot.

AGATANGEL: Vo crkvata "Sveti Dimitrija" ve}e tri godini odr`uvame predavawa i gi podgotvuvame site onie {to sakaat da se krstat, im objasnuvame {to zna~i toa, gi voveduvame vo verata i taka podgotveni doa|aat i go primaat Svetoto kr{tavawe i miropomazanie, odnosno site sveti tajni koi gi sodr`i toa.

AGATANGEL: Nie kako Crkva od 1991 godina navamu ne uspeavme da gi iskoristime do kraj promenite, zatoa {to ne bevme dovolno podgotveni. Koga narodot naglo se vra}a{e vo Crkvata, mo`ebi toa be{e i nekoe pomodarstvo, no sepak ne uspeavme na{iot Spasitel Gospod Isus Hristos da go dobli`ime do nivnite srca. No, eve poslednite nekolku godini, so grupa lu|e od Misionersko-humanitarnata organizacija "\akonija" se trudime {to pove}e so predavawa, bogoslu`bi, so sredbi vo kujnite da go dobli`ime Boga i da ne dozvolime da se oddale~at od Crkvata, bidej}i vo momentov vo na{ata dr`ava ima mnogu humanitarni organizacii od Zapad. Tie, nudej}i im kilogram bra{no ili litar maslo gi potkupuvaat na{ite siroma{ni vernici vo svoite veri. Toa se slu~uvalo i za vreme na turskoto vladeewe. Makedonskata pravoslavna crkva nikoga{ ne vodela vojna protiv drugite veri ili sektite, tuku ostavala na slobodnata volja na lu|eto da odlu~at dali }e go odberat patot na svetlinata ili na teminata. No, eve sega i nie kako arhijerei i celoto sve{tenstvo se trudime vo taa nasoka. Postojano velam deka Bog gi slu{na molitvite na na{ite babi i majki koi postojano kle~ea pred ikonite Bo`ji i se molea mladite lu|e da ne se otu|at od vistinskata vera i denes, blagodarenie na Boga, mo`am slobodno da ka`am deka Crkvata ni se polni so mladi lu|e.

AGATANGEL: Ponekoga{ kaj narodot obi~ajnoto e mnogu pojako od pi{anoto pravo, no sega se obiduvame da im objasnime na lu|eto deka nekoi od tie obi~ai se starozavetni i mnogubo`e~ki, deka ne se pravoslavni. Vo sekoj slu~aj, ova zavisi od pristapot na sve{tenikot koj treba da vlijae so svoite bogoslu`bi i propovedi.

AGATANGEL: Nie kako Sinod dosega isprativme 7-8 soop{tenija do javnosta. Prvite bea poblagi i povikuvaa da se prekine vojnata, da ima mir i so`ivot, bidej}i na ova podnebje so vekovi se `iveelo zaedni~ki i ne mo`eme toa da go prekineme. Toa `iveewe, na nekoj na~in, mora da prodol`i. No, vo momentov, sega zboruvam vo moe ime, me zagri`uva needinstvoto na na{ite partii, a primer treba da ni bidat albanskite partii, bidej}i tie, koga zapo~na krizata vedna{ se zdru`ija i veruvam deka na nekoj na~in uspevaat da go dobijat ona {to go sakaat so pomo{ na Evropskata zaednica i NATO.

Me zagri`uva i ne{to drugo. Poslednive ~etiri godini svedoci sme deka na site nivni manifestacii koi se odr`uvaat vo zapadniot del na Makedonija nikoga{ ne e istaknato makedonskoto zname, tuku albanskoto i ne znam {to se ~eka{e dosega. Na{ite odgovorni lu|e ne prezemaa nikakvi merki da se sopre procesot, da se razgovara so tie lu|e, so ~elnicite na albanskite partii. Na seto toa se progleduva{e niz prsti i ne mo`am da razberam koja be{e celta na politi~arite od makedonskiot blok. Eve {to ni se slu~i. Mo`ebi se ozboruvawa, no se slu{a deka vo Ara~inovo imalo bunkeri niz koi mo`e traktor da pomine. Dali na{ata vlast ne mo`e{e da go zabele`i toa, da go stopira, da razgovara so lu|eto i da gi pra{a zo{to go pravat toa, bidej}i ova se podgotvuvalo pove}e godini. Nie, kako Crkva, sme navistina zagri`eni. Kako arhijerej na MPC zagri`en sum i mislam deka edno prokletstvo dojde vo na{iot narod, bidej}i nemavme strav od Boga i se otka`avme od nego. Nemam protiv Pretsedatelot na dr`avata ni{to li~no, go po~ituvam kako li~nost, no dozvolivme vo edna pravoslavna zemja pretsedatel da bide nepravoslaven ~ovek. Dozvolivme da ja blagoslovuva zemjata, da go blagoslovuva narodot. Toa ne mo`e da go pravi ~ovek koj nema blagodet, koj go nema primeno Svetiot duh preku rakopolagawe na raka od nadle`nata hierarhija vo Crkvata. Mislam deka seto toa e nekoe prokletstvo. No, eve site nie se molime za dobroto na Makedonija i se nadevame deka Bog }e gi slu{ne na{ite molitvi i pla~ot na majkite {to gi zavitkaa svoite glavi vo crni {amii, soprugi {to ostanaa mladi vdovici, pla~ot na tie de~iwa {to ostanaa bez roditeli. Se nadevame deka sostojbata }e se smiri, }e se podobri, deka onie {to se iselija od svoite ogni{ta }e se vratat i povtorno }e `iveat miren i spokoen `ivot. No, toa }e bide mnogu te{ko, bidej}i ja izgubivme doverbata vo Albancite. Jas si spomnuvam deka na{ite ~elnici vo eden period velea deka Xaferi e mnogu dobar ~ovek, deka ima razbirawe i ja saka ovaa tatkovina. Isto taka, toa se zboruva{e za Imeri, no seto toa ne bilo vistina i ne znaeme dali pove}e treba da im veruvame na tie lu|e. Treba da se prezeme ne{to. Mo`ebi treba da se napravi nekakov balkanski hristijanski sojuz.

AGATANGEL: U{te od 1998 godina, koga be{e vojnata vo Jugoslavija, vo edno intervju rekov deka treba da se napravi balkanski sojuz vo koj bi vlegle site hristijani. Toj bi trebalo da poslu`i kako {tit od naezdata na islamot, protestantizmot i sekta{tvoto za da mo`e da opstoime na ovie prostori. Nie nema kade da odime, ja imame samo ovaa dr`ava i dokolku Evropskata zaednica i golemite sili razmisluvaat povtorno da ja delat Makedonija, toga{ ne znam {to bi se slu~ilo so nas, zatoa {to sogleduvaj}i ja sega{nata sostojba, nie nemame prijateli. Izgleda samo postojano n# tapkaat po ramo deka sme dobri. Ovoj narod mnogu strada vo ovie denovi i zatoa go molam Boga da ni gi prosti site grevovi i da gi slu{ne molitvite na na{iot makedonski narod.

AGATANGEL: Nie, kako Sinod, go ka`avme na{iot stav deka ne se soglasuvame da se promeni Preambulata i sakame vo Ustavot da ostane MPC kako nacionalna crkva na makedonskiot narod i makedonskata dr`ava, bidej}i nie s# u{te sme Republika Makedonija. Mislam deka toj {to ja saka ovaa dr`ava, treba prvo da se ~uvstvuva Makedonec, a s# drugo e posle toa.

Vo Avstralija `iveat 160 nacionalnosti. Mo`e li sega Avstralija na site da im dade da studiraat na svoj jazik? Taa im dozvoluva da imaat svoja crkva i da go izu~uvaat svojot jazik fakultativno, vo sabotite i ni{to pove}e. Site deca se {koluvaat na jazikot koj se zboruva vo dr`avata. Ne se soglasuvam so nivnite barawa i ne veruvam deka ima ~ovek {to mo`e da se soglasi so toa, a & misli dobro na ovaa dr`ava.

Ako vlasta go napravi toa, }e odgovara pred makedonskiot narod. Ili treba da raspi{e referendum ili pak da gi ostavat foteljite, ako ve}e ne se ~uvstvuvaat kako Makedonci i ne ja sakaat ovaa dr`ava. Nie ne mo`eme da `iveeme pod pritisok i sekoga{ so navednata glava da go "jademe" kam{ikot po grb.

AGATANGEL: Nie vo ovie te{ki momenti za na{ata dr`ava pobaravme priem kaj Pretsedatelot, kaj Premierot i kaj pretsedatelot na Parlamentot. N# primi samo gospodinot Andov. No, mislam deka ne n# slu{aat, ne go slu{aat glasot na Crkvata i mnogu }e zgre{at, a ve}e gre{at. Prvo, ne treba{e da se sedne paralelno so Albancite, dvajca so dvajca, bidej}i nie sme pove}e od eden milion, a tie mnogu pomalku. Bi gi zamolil samo da napravat edna edinstvena nacionalna partija i da mislat samo na Makedonija, a ne na svoite fotelji.

AGATANGEL: Pa imame, zo{to da nemame. Eve Premierot go ka`a svojot zbor, povikuva na mobilizacija, pa mislam deka e vreme i Pretsedatelot da go napravi toa, bidej}i ve}e na{ite sela se praznat, so sila se brkaat tie lu|e.

AGATANGEL: Mislam deka morame da se borime sami, bez NATO i bez Evropskata unija. I pokraj prisustvoto na KFOR na severnata granica, sepak se vnesuva oru`je. Tie nonstop pukaat, toa oru`je nikako da se potro{i, a nie postojano miruvame i povtorno na{ite bezbednosni sili, koga }e izlezat na boi{teto "kuburat" so municija.

AGATANGEL: Vo 1999 i 2000 godina intenzivno se vr{ea razgovori so drugite pravoslavni crkvi. Pre~ka e Srpskata pravoslavna crkva koja saka da n# vrati vo 1958 godina, povtorno na avtonomija. Nie soborno go re{ivme toa deka nema da se vratime na avtonomija. Slednata godina proslavuvame 35 godini od avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva i da se vra}ame nazad nema nikakva logika. Se trudime da uspeeme barem nekoja od pravoslavnite crkvi da n# priznae pod ustavnoto ime, no toa mnogu te{ko }e odi. Imeto be{e pre~ka kaj Grcite, no kaj Srbite toa ne be{e problem, bidej}i Jugoslavija ve}e ja prizna Republika Makedonija pod nejzinoto ustavno ime. Od druga strana pak, Srbite i Grcite imaat prekrasni dr`avni i crkovni odnosi, taka {to toa mo`ebi e i nekoj niven me|useben dogovor. Nie sme dol`ni da rabotime, a toa }e si dojde samo po sebe.

AGATANGEL: Mislam deka i dodeka be{e mitropolitot Jovan vo Bregalni~kata eparhija nema{e nekoi golemi problemi. Ima{e izvesen sudir so sve{tenstvoto, no toa mo`e{e da se re{i na dobar na~in. Mo`ebi pristapot na mitropolitot be{e malku postrog, taka {to dojde do potpaluvawe na rabotite.

Momentalno sostojbata e dobra, tamu sum devet meseci i nemam nekoi problemi. Rabotite se sredija vo po~etokot i sega normalno se raboti. Se trudime da prisobereme sredstva za izgradba na tri novi crkvi ~ii temeli ve}e se udreni.

AGATANGEL: Vo mojata eparhija ima tri namesni{tva na ~ie ~elo e postaven arhijerejski namesnik koj odgovara za sostojbata vo negovoto arhijerejsko namesni{tvo. Toj e dol`en da me informira za sekoj problem. No, nikoga{ ne kaznuvam prviot pat, bidej}i so negovoto brkawe od rabota jas go kaznuvam negovoto semejstvo.

AGATANGEL: Verojatno po site ovie zbidnuvawa, dokolku se smirat sostojbite, }e se izvr{i preosvetuvawe na tie objekti. Nemam informacii kolkavi se o{tetuvawata.

AGATANGEL: Na vistinskiot vernik takva rabota ne mu pa|a na pamet. Se vodea borbi vo Ara~inovo, a na{ite bezbednosni sili ne pukaa i ne zazemaa islamski objekt, bidej}i tie vojnici {to se tamu verojatno imaat nekoja verba i strav od Boga i ne sakaat da ja optovarat svojata sovest oskvernuvaj}i edno versko svetili{te. Toa treba da bide potsetuvawe za so`ivotot na ovie prostori. Zarem tie zaboravija kolku muslimani pobaraa lek vo manastirot "Sveti Naum" vo Ohrid ili kolku pati pobarale od sve{tenicite molitva za svojata bolest?!

AGATANGEL: Dokolku ne se najde zaedni~ki jazik, dokolku albanskiot blok ne se povle~e i ne prestane da bara promeni vo Ustavot, bi trebalo ova da si go re{ime sami bez NATO i bez Evropskata unija, a toa mo`eme da go re{ime samo so vojna, za da mo`eme da ja spasime dr`avata. Bog ne n# osuduva za ubistvo, zatoa {to si ja branime tatkovinata. Nie nikogo ne napadnavme i ne otidovme da zazememe tu|a teritorija. Si go branime na{eto i dol`ni sme, kako hristijani i vernici, da ja branime ovaa pravoslavna zemja. Sekoja peda od Makedonija e natopena so ma~eni~ka krv. Do koga }e odime so navednata glava i kam{ikot da go ~uvstvuvame po na{iot grb? Ili pak, neka dojde NATO da gi is~isti i da gi razoru`a. No, da ne se nadevame deka nekoj drug }e ni go re{i problemot. Kaj nas se problem politi~arite koi go gledaat svojot li~en interes i se pla{at da odat vo Hag. No, vo slu~ajov, najprvo narodot }e im sudi na site onie koi dozvolija da n# vovle~at vo vojna i koi dozvolija Albancite da ni izberat Pretsedatel. Toa e fakt, tuka nema {to da se krie i verojatno ima nekoj dogovor {to nie ne go znaeme. Sega cehot go pla}a narodot.