SE BARAAT 55 MA@I MAKEDONCI

Politikantite, ne mo`ej}i da gi podnesat ekstremnite temperaturi vo Skopje, re{ija desetina dena da se razladat vo na{iot Ohrid degustiraj}i ja pastrmkata kako specijalitet na gradot. Porane{nata rezidencija na Josip Broz Tito, vilata "Biljana", deset godini po neuspe{niot sostanok na {estemina za za~uvuvawe na SFRJ, povtorno go dobi epitetot "kafeana za posledni {ansi".

Prebegnatite nemaat korka leb. S# u{te li ne prorabotila svesta kaj visokata klasa deka prazniot `eludnik na eden obi~en ~ovek pritisnat so seta psiholo{ka tragedija koja mu se odviva vo glavata e rezultat i del od nivnata nesposobnost da se spravat so problemot?! Celiot narod navikna da gleda samo oratorstva i la`ni govori od egzekutorite na sopstvenite gra|ani. Koj }e se re{i sega pred sobraniskite izbori naesen (kako {to nekoj posakuva da se odr`at) da izleze pred masata lu|e da im objasni {to e napraveno od Makedonija. Kako Crvenkovski i Georgievski }e im soop{tat najnapred na svoite sopartijci, a potoa i na javnosta za promenite koi gi napravija vo Ustavot? Albanskiot jazik da stane vtor slu`ben vo dr`avata, a teroristite da gi presoble~at crnite krvavi uniformi i da oble~at novi so oznaki na MVR.

Crvenkovski neodamna izjavi deka nie sme posilna strana vo sudirot i profesionalno bi bilo da popu{time pred poslabiot. Zna~i, nie poradi toa {to sme silni }e ja prepolovuvame dr`avata i }e im ja davame na okupatorite i neprijatelite. Alal da mu e na Branko na hrabrosta i juna{tinata koja ja ima. Vistinski profesionalec. Ako e posilen zaedno so pobratimot otsprotiva Qub~o neka ne dozvoluvaat dr`avata da krvavi i da ja snemuva. Celosnata odgovornost za opstojuvaweto na Makedonija i makedonskiot narod ja snosat tie dvajcata. Ve}e mora gra|aninot da poka`uva so prst kon vinovnikot. Ako pravdata e na stranata na Makedonija, ako celata me|unarodna zaednica go poddr`uva teritorijalniot integritet i suverenitet na tatkovinata, ako site odokolu gi osuduvaat teroristi~kite dejstva, toga{ pregovorite treba da prestanat zatoa {to rezultatot }e bide vo korist na terorizmot i ka~a~kite bandi. Na Makedonija ne & se potrebni nikakvi pregovori i promeni vo zakonodavnite akti. Na Makedonija & e potrebna re{itelna voena operacija za eliminirawe na sekoe albansko teroristi~ko gnezdo vo dr`avata. Ako godinava se vovede slu`ben jazik i lokalna policija na Albancite, {to ni garantira deka tie po godina, dve ili tri nema da posegnat po ne{to pogolemo i posveto za Makedonecot?! Toga{ li Crvenkovski i Georgievski }e prezemaat voeno re{enie koga }e imaat nekolkupati posilen neprijatel? Sega se pravi taa rabota za da ne se povtori vo idnina.

Vo nitu edna zemja terorizmot ne se tolerarira, ne treba i tuka. Potpa|aweto pod svitata na Zapadot samo }e go dozabrza procesot na raspa|awe na makedonskata dr`ava za {to svedo~at poslednive nekolku dena i mnogu ugledni zapadni diplomati i mediumi. Ako Va{ington i Brisel svesno igraat na kartata na maksimalno zadovoluvawe na barawata na albanskoto malcinstvo vo Makedonija, ako Xaferi i Imeri svesno propagiraat delba na dr`avata na dva entiteta i ako makedonskiot blok svesno znae za toa, zo{to se igraat vakvi igri pred celata javnost. Znaeme deka nitu edna politi~ka sila vo dr`avata ne e sposobna da najde izlez od krizata, bidej}i dlaboko zad seto ova se krijat zapadnite scenarija, no barem mo`e da se iznajde li~nost koja isto taka }e n# odnese vo propasta, no dostoinstveno, gordo, neponi`eno. Li~nost koja vo o~i }e im ka`e na otpadnicite deka }e se sprotivstavime na nivniot hegemonizam i nivnata politi~ka prostitucija.

I najobi~niot i najprostiot ~ovek vo zemjava znae i nikoj pove}e ne mo`e da go razubedi deka Makedonija e prodadena zemja, prodadena kako domatot na pazar {to se prodava, kako teleto od kravata {to se deli pri proda`bata. Korenite za antizapadnoto i antinatovskoto raspolo`enie kaj mnozinstvoto od gra|anite ne se v~era{ni, tie se provlekuvaat ve}e desetina godini nanazad. U{te od raspadot na socijalisti~ka Jugoslavija Makedonecot nema{e apsolutna verba vo demokratijata na Zapadot. Iako zaedno so Slovenija bevme okvalifikuvani kako zemja koja ima evropski Ustav i zaslu`uva prva da bide priznaena, sepak problemot so imeto na dr`avata i neprofesionalniot odnos na me|unarodnata zaednica po toa pra{awe go sozdade prviot antizapaden ~ekor vo Makedonija. Opravdliv i dostoinstven. Pritisokot koj se vr{e{e vrz makedonskata dr`ava sozdava{e samo antizapadno ~uvstvo. Obrazlo`enieto ottamu be{e "toa e politi~ki, a ne praven problem". Bombardiraweto na NATO vrz Jugoslavija be{e vtoriot poseriozen udar vrz zapadnata opredelba na Republika Makedonija. Mnozinstvoto Makedonci otvoreno zastanaa na stranata na `rtvata izrazuvaj}i go revoltot so celosno demolirawe i palewe na amerikanskata Ambasada vo Skopje. Mo`ebi toga{nite slu~uvawa pogolemiot del od gra|anite gi vidoa kako atak vrz sebe, kako ne{to {to mo`ebi vo idnina i nim bi im se slu~ilo. I se slu~i so {ireweto na albanskiot neofa{izam.

350.000 kosovski begalci na tloto na Makedonija, nametnati, no sepak primeni. Za toa Zapadot ja odigra klu~nata uloga pri {to denes ja dobivame blagodarnosta za gostoprimstvoto. Ekonomskiot faktor isto taka odigra va`na uloga vo rastot na antizapadnoto raspolo`enie kaj Makedoncite. Za vreme na vojnata protiv Jugoslavija Zapadot & vetuva{e na Makedonija med i mleko za na krajot seto da se svede na iznos ne pogolem od 160 milioni dolari. Neispolnetite vetuvawa pridonesoa vo idnina Makedoncite so rezerva da gledaat kon s# {to doa|a od Zapadot. Vo me|uvreme Makedonija potro{i okolu 250 milioni dolari za kosovskite begalci, NATO pravi {teta na pati{tata vo visina od 109 milioni dolari. Pomo{ nema, {tetite do den-denes ne se kompenzirani, verojatno i vo idnina nema da se nadomestat. Trgovskoto embargo kon Jugoslavija nametnato od Va{ington i negovite sojuznici e samo u{te edno kam~e od mozaikot koj zna~e{e propast za zemjata. Seta ovaa {teta nekoj mora da ja plati. [to be{e toa Pakt za stabilnost? Makedoncite skoro i go zaboravija. Verojatno i vo Brisel ima nekoj kako Lambe na{, pa gi apnal parite nameneti za "na{ata stabilnost". Seta ovaa desetgodi{na ra{omonijada poslednava godina kulminira{e so nasobran gnev i razo~aranost kon Zapadot, kon Albancite, kon politi~kiot vrv.

Sega na{ite izbrani makedonski voda~i ja pla}aat smetkata {to pred nekolku godini ja napravile vo kr~mata na Xaferi piej}i salep i ~aj. Zatoa li mol~at i ni{to ne prezemaat za da gi za{titat svoite gra|ani? Slu{am kako Xaferi gi potpla}al me|unarodnite posrednici vo krizata so eden, dva tri ili pet milioni germanski marki samo za da rabotat za dobroto na albanskata kauza. Ne~esno, no sepak sekoja ~est. Xaferi imal pari da potplati dvajca od niv i da potro{i nekolku milioni marki, a nie potoa se ~udime od kade mu nemu tolku pari. Raskolnicite kaj Makedoncite toa nikoga{ ne bi go storile, nikoga{ za dobroto na dr`avata. Tie poprvo bi gi vturnale milionite vo sopstvenite xebovi za utre vo Kalifornija ili nekoe drugo mesto da si vodat luksuzen i spokoen `ivot daleku od stradawata na Makedonecot. Soberete gi parite na Paunovski, Lambeta i Vojo Mihajlovski na edno mesto. So niv }e potplatite desetina Leotarovci, [tulovci i Perdjuovci. ]e ja imate Makedonija vo etni~kite granici. No, za `al tesnogradosta i predavstvata se poslatki od patriotskata dol`nost kon tatkovinata. Za alal da ni bide.

Ottuka, faktite deka Makedonija otsekoga{ pove}e stradala od svojot otkolku od neprijatelot, se stoprocentno to~ni i doka`ani. Vo Ohrid s# mo`e da bide potpi{ano, prodadeno ili za~uvano. Toa zavisi od ~etvorkata so detelinka koja nadvor od Ustavot i zakonite koi samite gi donele rabotat navodno vo imeto na dr`avata. Kako da zaboravaat pritoa deka seto toa potoa }e se prefrli vo Parlamentot kade namesto ~etvorica }e treba da odlu~uva 81 za promena na Ustavot. Dvaesetipetemina Albanci se tuka. Sega se baraat 55-temina ma`i Makedonci koi }e ja "spasat" Makedonija. Navistina me interesira koi }e bidat tie "patrioti".