DAJTE I [ANSA NA VOJNATA?

No`ot stigna do koska i sekoj normalen ~ovek vo Makedonija ili kade bilo vo svetot, najverojatno se pra{uva dali dojde vreme da & se dade {ansa na vojnata. Kako {to vidovme, {ansata dadena na mirot zna~e{e okupacija na delovi od teritorijata na Makedonija i iljadnici begalci so mnogu mala verojatnost da se vratat vo nivnite domovi. Da mu se dava {ansa na mirot i da se pregovara dodeka organizacija so ime "osloboditelna" ja osvojuva na{ata teritorija i etni~ki gi ~isti makedonskite sela e ~isto bezumie. NATO i Zapadot }e ja razoru`uvaat ONA i }e ja stabiliziraat situacijata, na ist na~in kako {to ja razoru`aa OVK i ja smirija situacijata vo Kosovo. Pred da prodol`ime so razgleduvawe na voenata opcija morame da ras~istime eden poim: bezrezervno se ograduvame od sli~nata koncepcija koja se nudi od lu|eto koi se najmnogu zaslu`ni za situacijata vo koja se nao|ame. Ovie lu|e, me|u koi se nao|a i Premierot na Vladata, ja gledaat voenata opcija kako pat kon ostvaruvawe na ve~niot son na bugaromanite: obedinuvawe na Makedonija i Bugarija. Na{ata koncepcija, me|u drugite raboti, najprvo zasekoga{ bi ja eliminirala i ovaa opcija. Ovaa opcija ne predviduva makedonsko-albanska vojna, tuku vojna protiv ekstremistite. Taa im gi garantira pravata na site malcinstva. Onie koi so oru`je vo raka stanuvaat protiv dr`avata moraat da o~ekuvaat deka dr`avata }e im vrati na ist na~in. Toa e pravilo vo celiot svet.

Da se vratime na na{ite argumenti zo{to vojna. Neka ni prostat NATO i Zapadot, no nie ne mo`eme da si go dozvolime toj luksuz da veruvame na deklaracii koi sakaat da n# ubedat deka teroristi~kata ONA go poddr`uva teritorijalniot integritet na Makedonija dodeka osvojuva teritorii, borej}i se za "~ovekovi prava". Neka ni prostat, no pravoto na samoodbrana od nositelite na idejata za "Golema Albanija" nikoj ne mo`e da ni go odzeme. O~igledno e deka edinstveniot jazik koj go razbiraat ekstremistite e jazikot na silata i ako ne go zboruvame toj jazik, toga{ ne }e mo`eme da se razbereme. Jasno e deka ne se razbirame koga morame da upotrebuvame medijatori odnadvor za da pregovarame. Nam mora da ni bide kristalno jasno deka sepak ova e makedonska dr`ava, a ne makedonsko-albanska i kako {to tie se podgotveni da se borat za ovaa vtorata, taka nie morame da se borime za onaa prvata, isto kako {to sme se borele vo 1945-1949, 1941-1945, 1903 godina i vo site drugi vremiwa kade makedonski patrioti gi dale svoite `ivoti za makedonskata dr`ava. Nikoj ne ni dal pravo, ni minatite generacii ni onie koi }e dojdat, da ja prodavame Makedonija. Na{ata dol`nost e za~uvuvawe na ovaa dr`ava za site Makedonci so site sredstva, vklu~uvaj}i ja i vojnata.

Vo ostvaruvaweto na ovaa dol`nost pred nas se nao|aat golemi prepreki. Na{iot najgolem hendikep e toa deka rakovodstvoto na ovaa dr`ava go so~inuvaat velepredavnici, konformisti, nesposobni, pa duri i takvi koi sekojdnevno sorabotuvaat so albanskite ekstremisti. Prviot ~ekor vo ostvaruvaweto na voenite operacii e otstranuvawe na ovoj golem problem. Sledniot problem e nao|awe na na~in na komunikacija so zapadnite mediumi, kako i aktivirawe na lobi-aktivnosti sekade kade {to `iveat Makedonci. Odnosite so sojuznicite od NATO i Zapadot se isto tolku va`ni. NATO treba da razbere deka amnestijata na ekstremistite e ne{to {to ne mo`e da se prifati, bidej}i od nas bara da veruvame deka teroristite se borci za ~ovekovi prava. Ako go prifatime toa, toga{ vo voda pa|aat site na{i argumenti deka stanuva zbor za planovi za podelba na Makedonija i sozdavawe "Golema Albanija". Pregovori koi }e ja oddol`at vojnata nekolku godini ne se pregovori. Poarno beskrajna agonija, otkolku agonija bez kraj.

S# e podobro od vojna, velat protivnicite na ovoj koncept. Donekade se vo pravo. Vojnata e stra{na, u`asna, krvava, polna so solzi i mizerija. Bi trebalo da se izbegne so site mo`ni sredstva. Seto toa e to~no, no to~no e i toa deka s# si ima svoja granica. Suverenitetot i bezbednosta na edna zemja MORAAT da se branat so oru`je i sila koga toa stanuva potrebno. S# drugo e velepredavstvo. Istorijata n# u~i deka nikoj ni{to ne podaruva i oti vojnata e neophodna za samoodbrana. Makedonija mora da se odnesuva sli~no na Izrael koj sekoga{ dejstvuva za da ja za{titi svojata bezbednost, bez da vodi smetka za ~uvstvitelnosta na Zapadot. S# drugo }e li~i na prikaznata vo koja nasilnikot maltretira ~lenovi na semejstvoto i koga doa|a redot na glavata na semejstvoto od negovata ko{ula pa|a pi{tol. Na upla{eniot nasilnik mu se objasnuva deka pi{tolot bil za lo{i vremiwa.

Kakva e taa tragi~na ironija ovogodi{niot Ilinden makedonskata nacija da go proslavi so sou~estvo vo etni~koto/jazi~noto raspar~uvawe i rasturawe na nezavisnata makedonska dr`ava za koja Ilindencite (od 1903 i od NOV/ASNOM) gi polo`ija svoite `ivoti, namesto so napredok vo makedonskata nacionalna kauza, odnosno so dostojna odbrana na ostvarenata dr`avnost i pomagawe na na{ite bra}a i sestri vo onie delovi na Makedonija kade {to ilindenskite napori ne ja osvoija slobodata. Makedonskata dr`ava ovaa godina go odbele`a Ilinden so formalno ozakonuvawe i nagraduvawe na ubistvata, siluvawata, proteruvawata, maltretirawata i drugi zlostorstva vrz iljadnici Makedonci, za ~ija za{tita Ilindencite bi gi dale svoite `ivoti, kako {to toa go napravija za makedonskiot narod vo svoeto vreme. "Vo ~est" na ovoj Ilinden, nesovesnite makedonski "dr`avnici" vo su{tina gi predavaat osnovnite makedonski interesi za ~ie ostvaruvawe Ilindencite nesebi~no se borea protiv daleku posilni protivnici. Go predavaat ona za {to Ilindencite se `rtvuvaa da go ostvarat ZA NAS, bez voop{to da dadat vistinski otpor protiv relativno slabite balisti~ki protivnici - sigurno poslabi od protivnicite so koi Ilindencite se soo~uvale. Makedonskite dr`avnici go odbele`aa ovogodi{niot Ilinden so osuda ne samo na dene{nite, tuku i na idnite generacii Makedonci, da go prodol`at predavni~koto samouni{tuvawe na makedonskiot narod, koe postepeno se sproveduva vo izminatite deset godini, a denes se ozakonuva - ili pak vo idnina treba da vodat mnogu pote{ki i poopasni bitki od onaa vo koja denes makedonskata dr`ava kukavi~ki se predava. Da bea denes Ilindencite me|u nas, na nesovesnite "dr`avnici" }e im sudea za velepredavstvo, namesto da im dozvoluvaat licemerno da glumat ilindenski proslavi, hulej}i gi ilindenskite ideali i ilindenskiot duh. ^estit Ilinden!