SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

EDEN OD NAJGOLEMITE RENESANSNI SLIKARI VO ITALIJA PO POTEKLO BIL MAKEDONEC!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Svetski poznatiot italijanski renesansen minijaturist \or|io Julio Klovio go nosel prekarot "Makedonecot", zatoa {to negovite roditeli bile Makedonci!
  • Ovoj slaven Makedonec vo svojot `ivot se dru`el so Mikelanxelo, El Greko i so drugite poznati imiwa od toa vreme.

Koga sme kaj povrzanosta na Makedoncite so italijanskata renesansa ne mo`e da se odbegne imeto na eden od najgolemite italijanski renesansni majstori Julio \or|io Klovio (Giulio Giorgio Clovio), poznat i kako Julie Klovi}. Vo na{ata javnost malku e poznato deka ovoj renesansen majstor po poteklo bil Makedonec! Vpro~em, negoviot prekar bil "Makedonecot" (Macedo) {to dovolno zboruva za negovoto etni~ko poteklo.

Inaku toj bil roden vo Hrvatska, no negovite roditeli bile Makedonci, koi tamu se doselile od Makedonija.

Minijatura od \or|io Julio Klovio

Negovoto makedonsko etni~ko poteklo e dobro poznato vo svetskata javnost, iako nekoi hrvatski u~eni go prika`uvaat kako Hrvat (Marijana Vu~i}: "Giorgio Giulio Clovio - Michelangelo of the Miniature" American Croatian Review, Year V, No. 1 and 2, June 1998, p. 51-52).

Kako ilustracija za makedonskoto poteklo na Klovi} }e navedeme citat od svetski poznatata enciklopedija Kolumbija (The Columbia Encyclopedia, Sixth Edition. Copyright © 2001 Columbia University Press), kade vo naslovot Giulio Giorgio Clovio), ~itame:

"Julio \or|io Klovio (1498-1578), italijanski iluminator, minijaturist i slikar, poznat i pod imeto "Makedo"(Macedo) ili "Makedonecot" (Macedone), poradi svoeto makedonsko poteklo. Toj studiral vo Rim so Julio Romano i vo Verona kaj Xirolamo de Libri, od kogo ja nau~il iluminacijata (...).

DALI VISTINSKOTO IME MU BILO \OR\IJA?

Makedonskoto etni~ko poteklo na Julio \or|io Klovio e spomnato i vo golemata Katoli~ka enciklopedija, kade vo vrska so ova ~itame:

"\or|io Klovio, poznat i kako Julio Klovio bil slaven italijanski minijaturist, koj od strana na Vazari bil nare~en 'unikatniot' i 'maliot Mikelanxelo'. Se rodil vo Gri`ani na hrvatskiot breg vo 1498 godina, a po~inal vo Rim vo 1578 godina. Negovoto semejstvo poteknuvalo od Makedonija i negovoto originalno prezime mo`ebi bilo Glovi}" (The Catholic Encyclopedia, Volume IV, Copyright © 1908 by Robert Appleton Company Online Edition Copyright © 1999 by Kevin Knight Nihil Obstat. Remy Lafort, Censor Imprimatur. John M. Farley, Archbishop of New York).

Pred da ja opi{eme nakratko negovata biografija, da ka`eme ne{to okolu negovoto ime i prezime, koe na prv pogled mo`ebi ne izgleda tipi~no makedonsko (posebno imeto Julio). No, za ova postoi objasnuvawe.

Portret na \or|io Julio Klovio, naslikan od slavniot El Greko

Kako prvo, imeto Julio ne bilo negovo rodeno ime, tuku toj go zel ova ime kako vozrasen vo ~est na svojot u~itel i prijatel Julio Romano. Negovoto vistinsko ime bilo \or|io, {to mo`e da bide samo latinizirana forma na imeto \or|ija (~esto ime vo makedonskiot onomastikon). Ist e slu~ajot i so negovoto (eden vid) prezime, koe vo Hrvatska bilo narekuvano "Klovi}", a vo Italija Klovio (Clovio). Vo vakvata pojava nema ni{to ~udno. I denes mnogumina Makedonci koi `iveat vo stranstvo se soo~uvaat so promena na nivnite imiwa i prezimiwa od tamo{nata javnost, t.e. so nivna adaptacija kon jazi~nite normi na zemjata vo koja prestojuvaat. Taka, Jovan vo Avstralija stanuva Xon, Petre stanuva Piter, Todorka stanuva Dori itn. Kakvo bilo vistinskoto makedonsko prezime na ovoj slikar, ostanuva da se pretpostavuva. Dokolku e vistinita pretpostavkata iznesena vo Katoli~kata enciklopedija deka negovoto prezime bilo Glovi}, toga{ mo`ebi i vo nego mo`e da se najde ne{to nalik na makedonski koren.

Vo prodol`enie }e se koristime so negovoto "latinizirano" ime Julio Klovio, zatoa {to najdolg period od svojot `ivot taka bil narekuvan vo svojata okolina.

Otkako ja pominal ranata mladost vo Hrvatska, na osumnaesetgodi{na vozrast toj se preselil vo Italija. Tamu slikal pod patronat na kardinalot Grimani. Vo 1524 godina zaminal na dvorecot na kralot na Boemija i Ungarija, Luj Vtori, za kogo gi izrabotil delata "Sudeweto na Paris" i "Lukrecija". Vo 1526 godina se vratil vo Rim, a slednata godina padnal pod vlijanie na nekakva religiozna sekta. Toga{ go promenil svoeto ime vo Julio, kako {to rekovme, vo ~est i spomen na negoviot u~itel Julio Romano. No, so pomo{ na kardinalot Grimani, podocna ja napu{til sektata i vo toj period gi naslikal nekoi od svoite najpoznati dela.

Ilustracija od \or|io Julio Klovio

Vo 1538 god. zaminal za Venecija, a vo 1540 god. bil povikan vo Rim od papata Pavle Treti. Dobil nara~ka i od kralot Filip Vtori da go naslika `ivotot na negoviot tatko ^arls Petti vo dvanaeset sceni. Slikal i za Xon Treti od Portugalija, koj mu platil 2.000 dukati za eden psaltir. Vo 1546 godina, za kardinalot Kampexi naslikal 26 minijaturi so bibliski sceni. Negoviot molitvenik {to go izrabotil za kardinalot Farneze, od strana na likovniot kriti~ar Vazari, e nare~en "bo`estveno delo". Ovoj molitvenik se smeta za remek-delo na Klovio. Julio Klovio po~inal vo Rim i bil pogreban vo crkvata "Sveti Petar" vo Vinkoli.

"MIKELANXELO NA MINIJATURATA"

Negovite dela denes se ~uvaat vo mnogu biblioteki i poznati muzei niz svetot (Vatikanskata biblioteka, Luvr i drugi). Negoviot stil na iluminacija dobil poddr`uva~i {irum Evropa koi vo podocne`nite vremiwa go imitirale negovoto slikarstvo.

Klovio bil nare~en i kako "Mikelanxelo na minijaturata", zatoa {to stilot na Mikelanxelo uspeal da go preto~i vo minijaturi. Denes mnogumina istori~ari na umetnosta go smetaat Klovio kako najzna~ajniot minijaturist od 16 vek.

Da go ka`eme i toa deka ovoj slaven Makedonec vo tekot na svojot `ivot se dru`el so najgolemite slikari od svoeto vreme. Negovi li~ni prijateli bile: Mikelanxelo, Vazari, Karo, Kolona i drugi. Posebni prijatelski odnosi odr`uval so slavniot slikar El Greko, koj toga{ bil mlad i koj dobil negova poddr{ka za svoeto slikarstvo. Za~uvano e edno pismo {to Julio Klovio go ispratil do kardinalot Farneze vo koe se zalo`il kardinalot da mu pomogne na El Greko da se snajde vo Rim. Kako rezultat na nivnoto prijatelstvo, vo 1571 godina El Greko naslikal portret na Klovio, taka {to likot na ovoj poznat Makedonec ostanal za~uvan do denes. Vpro~em El Greko go smetal Klovio kako eden od ~etvoricata najgolemi slikari, zaedno so Mikelanxelo, Rafael i Ticijan.

Denes se napi{ani nekolku knigi za ovoj slaven renesansen slikar, od koi najpoznata e knigata od Xon V. Bredli, objavena vo London vo 1891 godina (John W. Bradley. "The Life and Works of Giorgio Giulio Clovio" London, 1891). Makedonskata nauka mora da posveti pogolemo vnimanie na ovoj najpoznat makedonski slikar na site vremiwa.

(Prodol`uva)