Ustaven pazarluk

Vo izjavata od germanskata Vlada na 6.7. 2001 godina, g. Fi{er izjavi deka promena na Preambulata, priznavawe na albanskiot jazik kako vtor slu`ben jazik, priznavawe na albanskoto malcinstvo kako narod podednakov so makedonskiot narod i izjavata vo vrska so veroispovedta, se glavni uslovi za mir vo Makedonija i na Balkanot.

Ovaa izjava me natera da navedam nekolku primeri, pra{awa i zaklu~oci do EU, NATO i posebno do germanskata Vlada.

Koja e taa dr`ava na EU {to }e dozvoli da se promeni demokratskiot Ustav pod pritisok na nadvore{nite faktori?

Gospodine Solana, koga [panija }e im dade avtonomija na Baskijcite, za da se spre~at teroristi~kite napadi od ETA?

Gospodine Robertson, do koga Indijancite od Amerika }e bidat vo rezervati i dali gi imaat istite ili pogolemi prava od Albancite vo Makedonija? Gospodine Robertson, koj be{e povodot za Va{ata poseta vo Kiev, Ukraina? Vo reporta`ata na utrinskite vesti od CNN, na 5.7. 2001 godina be{e spomnato za Va{ata poseta vo Ukraina, no od istite vesti nema{e repriza, kako {to e voobi~aeno, a vo arhivot na CNN, na Internet ne mo`ea da se najdat informacii od ovaa reporta`a.

Vo germanskata statistika od popisot vo 1996 godina zavedeno e deka ima 82 milioni `iteli od koi 74,7 milioni se Germanci i 7,3 milioni stranci. Od 7,3 milioni stranci, 2,1 milion se stranci od tursko poteklo, kako najbrojno (muslimansko) malcinstvo vo Germanija. Od godina vo godina brojkata drasti~no se zgolemuva. So ova tempo za pove}e godini mo`e da se slu~i strancite vo Germanija da dostignat 1/4 od celokupnoto naselenie. Vo toj slu~aj turskoto malcinstvo }e bide 1/3 od strancite vo Germanija.

Dali toga{ Germanija }e go vovede turskiot kako vtor jazik i dali }e go priznae turskoto malcinstvo kako vtor narod podednakov so germanskiot? ]e dozvoli li toga{ Germanija, Turcite da bidat na visoki funkcii vo germanskata Vlada i tursko zname vo germanskiot Parlament?

Dali Germanija }e dozvoli da dojde amerikanska vojska za od kriznite `ari{ta da gi izvle~e tie koi posegnale po oru`je i koi ubivale germanski policajci i vojnici? Dali Germanija }e go promeni Ustavot?

Slednovo pra{awe ne se odnesuva samo na stranskite politi~ari, tuku i na site stranski novinski agencii: "Do koga }e n# imenuvaat kako Slavjani, a ne kako Makedonci? Mislam deka bi trebalo Makedoncite-starosedelci vo Albanija, Grcija i Bugarija da gi dobijat ovie prava {to gi baraat Albancite vo Makedonija. Toga{ makedonskata Vlada mo`e da razmisli za pravata na albanskite dojdenci vo Makedonija i se nadevam deka na nekoj na~in }e se pazarat.

Makedonskiot pretsedatel, Boris Trajkovski, Ve zamoli da ispratite NATO-trupi koi }e gi razoru`aat teroristite vo Makedonija, za dijalogot da mo`e da prodol`i. A, vie kako odgovor na toa, gi izvlekovte teroristite od Ara~inovo so golema pretpazlivost, pa duri i oru`jeto ne im go konfiskuvavte. Isto taka, & postavivte uslov na Vladata vo Skopje da napravi ustavni reformi za da dojdat NATO-trupite. Od toa proizleguva, ako nema ustavni reformi, teroristite }e stanat oficijalna vojska pod Va{a za{tita i naoru`uvawe kako i dosega, so eden zbor istata prikazna od Kosovo.

Dim~e [urbanoski,

[vajcarija


Zagrozen opstanokot na Makedonija

Vo ovoj period, od koga go dadovme na{iot glas za "Za promeni", se naslu{avme mnogu neubavi raboti, ispolneti so traumi za makedonskoto bitie koi go zagrozuvaat krajniot opstanok na na{ata dr`ava! Makedonija ne e vo privatna sopstvenost na nitu edna vlast, ili pak na nekoja me|unarodna institucija.

Vo Makedonija samo makedonskiot narod, zaedno so drugite malcinski grupi, odlu~uva kako i so kogo }e `ivee! A, tie {to se izbrani da vladeat, mora da ja po~ituvaat voljata na svojot narod! Vo sprotivno, }e bidat smeneti i povikani na moralna i istoriska odgovornost, koja ni ja dol`at na site nam.

Treba li da potsetime deka ovaa ista Evropa & kumuva{e na podelbata na Makedonija vo 1913 godina, a dosega nema ni{to storeno da se popravat gre{kite {to bea napraveni kon na{ite makedonski bra}a i sestri, koi vo svoite srca kopneat da se vratat na svoite ogni{ta.

Toa {to se slu~uva sega na nadvore{no-politi~ki plan, poka`uva deka sme imale mnogu slabosti i nedore~enosti i se poka`uva na delo deka sme bile sposobni samo za nekakva "bo`emna" evropeizacija na Makedonija.

Ovie 10 godini sme tapkale vo mesto, zatoa {to nemame podgotveno nekakva seriozna "platforma" koja }e & obezbedi postabilna pozicija na na{ata dr`ava, vo odnos na nadvore{nite pritisoci i vlijanija. So taa "platforma" bi mo`ele da se promovirame vo seriozna i odgovorna dr`ava. Izgleda na vladeja~kata garnitura (sega i po{iroka pod vlijanie na nadvore{ni faktori), nasednuvaj}i na poddr{kite i tapkaweto po ramo, mo`e da & se slu~i da si dozvoli da izvr{i promena na Ustavot, pa imeto, s# so cel da se zadr`i na vlast.

Kade vo svetot ima takvi kategorii, so takvi ustavni promeni ako se znae deka Albancite ne se mnozinstvo vo dr`avava? A, ako gi zememe predvid drugite nacionalnosti koi isto taka ja pretstavuvaat makedonskata nacija i se vo procent od 28-33 otsto? Zarem i tie treba da se zdru`at i da zemat oru`je vo raka, pa niz {umite da ubivaat nedol`ni lu|e. Skoro site zapadni ambasadori vo Makedonija se stavaat vo uloga da ni izberat-pro{irat ili smenat Vlada, za{to na{ite se nesposobni i pove}eto se svrteni kon sopstveniot biznis.

Kriminalot, pereweto pari, ubistvoto na trojcata policajci vo Ara~inovo, osloboduvaweto na Xavid Hasani, so blagoslov na sega{nata Vlada ostanaa neobjasneti. Potpretsedatelot na Vladata e unapreden vo pogolema funkcija kon obvrskite za evropskata asocijacija, a be{e smenet ~ovekot koj pristojno i odgovorno gi izvr{uva{e postavenite zada~i. No, na Premierot takvi li~nosti ne mu se dopa|aat. Aferata prislu{kuvawe, ukradenite pari {to bea prefrleni na svoi rodnini, mladiot minister za finansii koj si kupi xip od 300.000 germanski marki, seto toa se skri vo nekoja arhiva. Seto toa e apsurd.

Kako gra|anin na ovaa dr`ava ne mi e jasno od kade sekoj ~len na Vladata za kuso vreme mo`e da si dozvoli da bide finansiski sposoben da u~estvuva vo kupuvawe rentabilni fabriki. Toa e rabotata na na{ata Vlada, koja dojde so golemoto "Za promeni". No, gra|anite tie promeni voop{to ne gi po~uvstvuvaa. Naskoro site }e gi prevrtuvame kontejnerite za da mo`eme da se prehranime so korka suv leb. Dobri kako leb~e, kako {to n# dal Gospod, i so prethodno otapeni mozoci, }e rabotime, za da gi usre}ime na{ite albanomakedonci, pa ako treba site kolektivno }e se iselime.

Na Balkanot samo Albancite napreduvaat, poleka, no sigurno. Imaat nivni televiziski dnevnici, koi programata ja po~nuvaat so zbidnuvawata vo Tirana ili Pri{tina. A, od zemjata vo koja `iveat, mo`e eventualno da projde vesta za kreaturite na pretsedatelot Trajkovski, da se spomne deka bil vo stranstvo ili primil na gosti nekoj visok evropski diplomat, koj se zalagal za pravata na Albancite. Seto toa go pravat vo dogovor so Koalicijata koja u~estvuva vo vlasta od strana na DPA, zatoa {to takov im be{e me|usebniot dogovor za vreme na lokalnite izbori. Za da dojde na vlast, albanskiot blok mnogu mu pomogna na VMRO-DPMNE so ne~esnite glasa~ki liv~iwa, koi bea ukradeni vo zapadnite gradovi na Makedonija.

Gospo|icata Dosta Dimoska, preku mediumite, samouvereno i decidno izjavi deka nea, kako li~nost i toga{nata funkcija - minister za vnatre{ni raboti, ne ja interesira ni{to pove}e od Grup~in. Pa, taka sega odgovorite kon gra|anite na Tetovo i Tetovsko se samo veter i magla i tie kako gra|ani na Makedonija se dol`ni sami da se branat od albanskiot terorizam, koj go saka{e samo partijata na vlast, VMRO-DPMNE.

Neka ni e na zdravje na site nas!

Ferid Asanovski,

Skopje


EU gi brani onie {to masakriraat!

Ne~uen i neviden e vrvniot cinizam na Evropskata unija {to & se zakanuva na Makedonija za ona {to sama go proizvede i {to samata ne saka da go re{i, a na Republika Makedonija & popre~uva da go stori toa!

Imeno, albanskiot terorizam (EU i SAD javno go izrekoa ona {to e o~igledno so davawe na vistinskoto ime), vrvot na santata mraz {to e samo del~e na golemoalbanskiot agresiven, militariziran i rasisti~ki ekspanzionizam, sproveduvan ve}e 120 god. od Prizrenskata liga navamu, silno porasnat so parite od albanskata mafija, narko-biznisot i prostitucijata, odlu~uva~ki go pomognaa i zajaknaa i so toa i den-denes go pravat so svoeto ne~inewe i u{te pove}e so ~ineweto na EU i SAD!!!

Namesto da gi popre~uvaat i onevozmo`uvaat, EU i SAD na teroristite im davaat pribe`i{te, gi obrazuvaat, obu~uvaat i organiziraat, gi snabduvaat so vrvna oprema, gi pomagaat finansiski, propagandno i politi~ki!!! Zgora na toa, zapadnite humanitarni organizacii ne im pomagaat na begalcite od okupiranite sela, ako tie se od makedonsko etni~ko poteklo, a im pomagaat ako se etni~ki Albanci!!! EU i SAD gi finansiraat isklu~ivo proektite na albanskoto malcinstvo vo Republika Makedonija, a etni~kite Makedonci se posiroma{ni!

EU i po svoite zakoni e dol`na da go progonuva terorizmot!!! Taa so godini sproveduva{e sankcii protiv Libija, obvineta za terorizam. NATO, dr`avite-~lenki na EU i SAD, 78 dena ja bombardiraa Jugoslavija so nad 1.000 avioni pri {to zaginaa iljadnici civili! Zo{to sega, sprotivno na zakonot i so poinakov ar{in gi brani teroristite pani~no spre~uvaj}i gi da zagubat, taka {to politi~ki i ekonomski se ucenuva R. Makedonija?! I toa spasuvawe na teroristite od makedonskoto selo Ara~inovo go izveduva bez vite{tvo, so izmama: najprvo se istaknuvaat beli znamiwa, a potoa ne se priznava deka se predale!

EU negoduva {to R. Makedonija se vooru`uva! Zo{to toga{ EU ne gi izbrka teroristite i ne se izbori so golemoalbanskata rasisti~ka i agresivno-ekspanzionisti~ka politika? Ili, zo{to ne gi spre~i da zazemaat teritorii od R. Makedonija, da se organiziraat na teritorijata na EU, ottamu da kupuvaat oru`je i taka da stanat pove}e i pomoderno vooru`eni od Armijata na R.Makedonija?!! Zo{to ne gi spre~i da ubivaat Makedonci?! Vidovme kolku vrede{e toa {to do v~era Makedonija be{e totalno nevooru`ena, {to grade{e "oaza na mirot". So toa samo im go zajakna apetitot na krvolo~nite teroristi, koi sakaa nekazneto da si go zemat nebranetiot zalak!

A zo{to teroristite da prestanat da ubivaat koga EU (i SAD) ne se zakanuvaat so nikakvi sankcii kon niv ili kon celite za koi tie se borat, nitu im veli deka mo`at da platat so predizvikuvawe voena intervencija protiv niv ili so gubitok na prava ili teritorii na etnosot vo ~ie ime toa go pravat?!!

Protiv Jugoslovenskata armija i `itelite mo`e{e da se primeni bombardirawe i odzemawe teritorija, a protiv grst albanski teroristi ne?!!

Dali politi~arite od EU i SAD ne se setile na toa?!

Znaat li teroristite deka EU i SAD nema da prezemat ni{to seriozno protiv niv i pokraj toa {to ubivaat i potoa gi masakriraat ubienite, zatoa stanuvaat s# pobezobzirni i poagresivni!

Pritisnati i ucenuvani mo`at da bidat samo Makedoncite, drugite nealbanci i R. Makedonija, tie i onaka se kooperativni (a albanskite teroristi i malcinstvo: NE).

Taka, odej}i po linijata na pomal otpor, a ne linijata na pravda, s# }e se skrie pod tepihot, kolku i da e gnasno, i }e zavladee nepraveden, no prividen mir!! Kako vo metro ili vo avtobus, koga site go gledaat xep~ijata ili nasilnikot {to pravi, a se pravat deka ni{to ne znaat i ne zabele`uvaat.

Da ne ostane zaboraveno: do seto ova nema{e da dojde ako EU ne ja pritiska{e samo ednata, i toa napadnatata strana!

Sramota za EU (no i za SAD).

d-r Predrag Nikolovski


Federalizacija i raspa|awe na dr`avata

Po pove}evekovna borba niz istorijata, vo tekot na Vtorata svetska antifa{isti~ka vojna od 1941 do 1945 godina, makedonskiot narod sozdade svoja dr`ava. Se razbira, za nea pokraj makedonskiot narod krv proleaja i pripadnici na drugi nacionalnosti.

Na prvoto zasedanie na ASNOM od 2 avgust 1945 godina, vo prisustvo na pretstavnici od SAD, Velika Britanija i SSSR, doneseno e Re{enie za konstituirawe na makedonskata dr`ava i Re{enie za voveduvawe na makedonskiot jazik za oficijalen vo dr`avata. Toga{, toa be{e prifateno od site nacionalnosti vo Republika Makedonija i nikoga{ dosega ne be{e osporeno. Najnovite predlozi za voveduvawe na albanskiot jazik kako vtor oficijalen jazik vo Republika Makedonija gi smetame za neprifatlivi i vo sprotivnost so principite vrz koi e konstituirana Republika Makedonija od 1991 godina.

Toa e vo sprotivnost i so istoriskite streme`i na makedonskiot narod, koj osven vo Republika Makedonija, za razlika od nacionalnite malcinstva vo nea, nikade vo svetot nema druga mati~na dr`ava kade vo upotreba e makedonskiot jazik kako slu`ben jazik.

Najposle, smetame deka so ovoj ~in se pristapuva kon federalizacija, pa i raspa|awe na Republika Makedonija.

Sovet na Institutot za nacionalna istorija,

Pretsedatelstvo na Sojuzot

na dru{tvata na istori~arite na RM


Pisma od Makedoncite od Tetovo

Sram da ni e na site!

Vi gi ispra}ame trite pisma koi ni stignaa na 18.07. 2001 godina preku E-po{ta od gradot Tetovo. Ve molime da gi objavite za da se znae vo kakva situacija se nao|aat Makedoncite vo Zapadna Makedonija. Nie od svetskata organizacija "Makedonski lavovi" vo vrska so ovie pisma }e vi ispratime poop{irno pismo.
Milo mi e da vidam nekoja makedonska organizacija {to ja saka svojata dr`ava i narod, ama mnogu te{ko toa da go vidam i na delo. Eve go gledam va{iot sajt i s# e dobro, ama nikade ne vidov povik za odbrana na Makedonija, na koja & se brojat sekundite, a ne minutite. Se pra{uvam zo{to ni se site tie organizacii koi peat pesni za herojstvo i berat nekakvi fondovi za pomo{, a osnovnoto - odbranata ja nema?! Gledame [iptarive kako masovno se sobiraat kako vo{ki od cel svet, zemaat oru`je i vo makedonskite planini i sela vr{at stra{en teror nad makedonskoto naselenie.

Amerika i Evropa se poigruvaat kako i sekoga{ so nas, a na{ive politi~ari se odnesuvaat kako de~iwa vo peleni. Ni zdodea ve}e da gledame kako igraat so niv - i so Boris i so Qub~e i so Branko i so site drugi nedozreani i al~ni za malku pari, a na smetka na Makedonija. Ako ste heroi, patrioti i vistinski ma`i elate vo Makedonija so oru`je vo raka da gi izbrkame site mr{ojadci {to ni ja uni{tuvaat dedovinata i u{te za nekolku saati, a ne denovi, }e ostaneme siraci, poni`eni i sadisti~ki maltretirani. Ovoj moment e posleden. Ako ste ma`i, ostavete s#! Elate tuka so ma{ko srce da si ja odbranime tatkovinata i toa vedna{, za{to ve}e utre }e bide docna. Vo sprotivno, na zdravje neka ni e, ni Gospod od utre nema da ni pomogne, za{to so udirawe vo gradi i ~ukawe po ramo ne biduva ni{to. Site ni vetuvaat, ama ni stavaat sopki. Sekoja ~est na Rusite i Ukraincite. Ni dadoa najnovo i mo}no oru`je vo golema koli~ina i mo`eme da go izgorime Balkanot, ama nemame ma`i. Samo nedonos~iwa koi se prela`uvaat so la`ni vetuvawa. Sram da ni e na site.

Za posleden pat velam - ako ste ma`i elate vo {to pogolem broj da ja odbranime Makedonija vo ovoj moment. Utre }e bide docna.

Blagodaram.


Zdravo `ivo Makedonec. Drago mi e {to se javi od Tetovo, iako mi donese lo{i vesti. Sepak si mi drag. Jas mo`am samo da ti odgovoram na tvoeto pismo. Vo pravo si koga veli{ deka partiite se soblekoa goli pred NATO i pred Evropskata zaednica, no nemoj da se sekira{ za Makedonija, oti na mese~ina ne mo`at da ja nosat. Taa tuka }e bide. Ku~iwata sega sakaat da griznat del od nea, no ako nie im dozvolime, s# dodeka se vodi vakva politika na nemo}en i slab, }e ni pu{taat lekari ko bo`em n# le~at, a samo otrovi ni davaat. Zatoa brat dobro re~e oti sega mu e majkata za da ja odbranime Makedonija i jas toa go velam da znae{ oti toa }e go storime. Dru`inata poleka se sobira i pristignuva od site strani. Se nadevam oti }e stigneme na vreme. Od vas baram samo da imate doverba vo nas, a najpove}e vo sebesi. Nemoj da podlegnuva{ na tvoite emocii, tuku so krenata glava da odi{. Denot na odmazdata se podgotvuva i taa }e bide nemilosrdna. Saka{e da znae{ na koja dru`ina & pripagam. Se znae, na "Makedonskite lavovi" koi sigurno i skoro }e zastanat vo odbrana na makedonskata dr`ava, a voedno i vo Tetovo se nadevam oti }e organizirate i }e barate od vlasta, a osobeno od Qube Bo{kovski da gi povika Lavovite da dojdat vo Tetovo za da go odbranime. Glasovite niz Tetovo i okolnite mesta mora da bidat povisoki i da baraat da im se ovozmo`i na Lavovite da stapat vo borba, a potoa s# drugo e na{a rabota.


Ne znaeme kakva vi e dru`inata, mnogu organizacii se javuvaat kako patriotski i za bitieto za Makedonija, no znajte edno: Ako ste za Makedonija i ako imate hrabrost sega e momentot za toa. Vo Tetovo se brojat saati, koga }e dojde do sudir ili do predavstvo na Makedonija i makedonskiot narod. Na{ive dr`avnici i od VMRO i od SDSM gi soblekoa pantalonite pred EU i NATO, a se znae tie za {to se. S# {to e [iptarsko e vo igra, a s# drugo ne postoi. Sakam da vi ka`am i da ve zamolam, dokolku ste patrioti i ~esni Makedonci elate na pomo{ sega vo ovoj moment, a ne utre, za{to utre ve}e nema da postoi Makedonija, a so toa i va{ata organizacija e bespolezna. Vi blagodaram za prostorot, a ako dojdete na pomo{ vi blagodaram od site Makedonci vo Tetovo i po{iroko. Gospod da Ve blagoslovi.

Borislav Krstovski, Tetovo


Ve pozdravuvam od imeto na site Makedonci od Tetovo. Ne znam koj vi e motivot, no ako ste patrioti i ako ja sakate Makedonija u{te ovoj moment elate da ja poka`eme makedonskata hrabrost pred {iptarskite hordi. Tie se sega na po~etokot na gradot. Se ~eka sekoj moment da dojde do sudir. Na{evo rakovodstvo i od VMRO i od SDSM gi soblekoa pantalonite i im se prodadoa na NATO i EU koi sakaat da n# uni{tat. Isto i pretsedatelot Trajkovski e stra{no upla{en i ne e vo sostojba ni{to da prezeme. Nie sme ostaveni na milost i nemilost na [iptarite, osven {to imame organizirano samoodbrana i dobro sme vooru`eni vo gradot i selata, no te{ko }e se sprotivstavime ako ne ni pomogne dr`avata i osobeno patriotski nastroenite Makedonci od celiot svet. Sekoja pu{ka vo na{iov grad e dobredojdena. Dokolku i se potpi{e ne{to so sega{nive uslovi, toa e ednakvo na kapitulacija i egzodus vrz site Makedonci. Isto e i so davaweto na {iroki prava vo lokalnata samouprava. Ako toa se napravi, za makedonsko Tetovo nema idnina i s# }e bide zavr{eno, pa taka i va{ata organizacija ne }e ima cel. Gospod na pomo{.

(Pismata se prateni na adresa na "Makedonski lavovi". Vo tekstov e objaven i odgovorot od eden od pripadnicite na Lavovite)


Vo odbrana na makedonskata dr`ava

Po~ituvani bra}a i sestri Makedonci i Makedonki! Nie od Svetskata organizacija "Makedonski lavovi" se obra}ame do makedonskiot narod po povod sostojbata vo koja se nao|a na{ata tatkovina Makedonija.

Denovive, ~estopati ni se obra}aa Makedonci od Tetovsko, so molba da im pomogneme! Na{ata organizacija im dade celosna moralna poddr{ka, vetuvaj}i im deka za nekoj den }e bide podgotvena da gi brani i odbrani delovite kade {to se vodi vojna protiv Makedonija od strana na teroristite. Makedoncite koi `iveeja so vekovi na svojata teritorija da bidat progoneti od svoite ogni{ta, da bidat maltretirani, ubivani i da se vr{i genocid vrz makedonskiot narod!? Vaka pove}e ne mo`e, nie }e stavime kraj na site torturi vrz makedonskiot narod.

Zatoa, Sovetot na Svetskata organizacija "Makedonski lavovi" proglasuva:

Od vtori avgust 2001 godina "Makedonski lavovi" im objavuvaat vojna na teroristite do kone~na pobeda. Nie nema da prestaneme s# dodeka eden od niv postoi. So ova go najavuvame ~etvrtiot Ilinden na makedonskiot narod. Od ovoj den pove}e ni{to nema da bide kako {to be{e dosega.

Se obra}ame do makedonskiot narod i barame poddr{ka zaedni~ki da ja branime dr`avata.

Predupreduvame, vo slu~aj na kakva bilo provokacija ili obid da se spre~i na{eto dejstvuvawe, nie - "Makedonskite lavovi" sme podgotveni da se branime i da ja odbranime makedonskata dr`ava. So nas nikoj ne }e mo`e da pregovara vo vrska so makedonskata dr`ava.

Gi povikuvame Makedoncite koi sakaat da ja branat makedonskata dr`ava, da ni se priklu~at i prijavat i da se regrutiraat vo na{ite redovi. Vo momentov na{iot broj e okolu 3.000, no so sigurnost mo`eme da ka`eme deka vo rok od edna nedela }e ja pomine brojkata nad 10.000. Isto taka sekoj treba da znae deka za da si ja brani{ dr`avata, domot, familijata i svojot `ivot, nema potreba da ~eka{ na kakvi bilo naredbi od vlasta. ^ovekot ne e kompjuter ili robot, pa da reagira na pritisok na kop~e. Toj e `ivo su{testvo, koe koga }e ja po~uvstvuva opasnosta, reagira porano ili podocna. Zatoa nie "Makedonskite lavovi" reagirame sega, oti ja ~uvstvuvame opasnosta i `elbata da si ja branime tatkovinata Makedonija. Gi predupreduvame site teroristi koi se krenaa protiv makedonskata dr`ava deka }e bidat proterani od makedonskata dr`ava.

[to se odnesuva do NATO, zapadnite {pioni i doma{nite predavnici, najdobro za niv e da ja napu{tat Makedonija, oti nikoj ne mo`e da garantira za nivnata bezbednost, za{to omrazata ne doa|a samo od nas, tuku od celokupniot makedonski narod.

Da `ivee Makedonija i makedonskiot narod.

Gospod Bog da e so site nas.

"Makedonski lavovi"


Da si zamine ovaa vlast!

Makedonci i Makedonki,

Na{ata prekrasna majka Makedonija }e se izvle~e od ludiloto nare~eno gra|anska vojna, samo pod uslov ako si zamine ovaa vlast. Taa nema ve}e {to da bara i da ~eka. Vreme za ~ekawe nema, rasprodade s# {to mo`e{e da se prodade, ja prodadoa i ~esta na Makedonija i tradicijata i patriotizmot i dobrite odnosi so drugite malcinstva.

So Bo`ji ~ekor neka si odat {to pobrzo, a nie potoa }e se snajdeme. A dali }e imaat dobar son, samo Bog znae.

Dona Grujoska, Germanija


Otvoreno pismo do albanskoto malcinstvo

Neodamna napi{av otvoreno pismo do makedonskiot narod. So cel sekoja zaednica da se ~uvstvuva ramnopravna, sega se obra}am do albanskoto malcinstvo. Vo prvoto pismo navedov edna pesna, a tuka }e navedam edna prekrasna poema - "Serdarot" od Grigor Prli~ev. Ako vi izbegala od se}avawe, ve molam navratete se na nea.

Koegzistencijata na albanskoto malcinstvo so makedonskiot narod, sekoga{ bila obremeneta so te{kotii. Da ne odime podaleku, od Gegite do balisti~kite bandi. Za `al, albanskoto malcinstvo vo skore{nata istorija se vrzuva{e za reakcionerni i ultranacionalni dvi`ewa. Tie asocijacii ne vi donesoa progres, ne donesoa sre}a za va{ite lu|e. Makedonskiot narod sekoga{ be{e podgotven da gi zaboravi i prosti tie asocijacii koi doprinesoa do golemi stradawa i tragedii.

Sega na povr{ina izleguvaat dve novi asocijacii. Prvata, vrzuvaweto so Zapadot, izgleda pravilno i politi~ki opravdano, no nitkata i idejata vodilka, povtorno e bazirana na nacionalizam. Vtorata, vrzuvaweto so samonare~enite osloboditelni armii e neophodno, no ne gledam deka }e pridonese za napredokot. Dvete asocijacii se pogre{ni i }e dovedat do katastrofalni posledici, bidej}i i dvete vo osnova ne se iskreni.

Prvata e napravena od ~ist biznis-aspekt. Na zapadniot blok mu e neophoden koridorot Istok-Zapad za da gi donese novootkrienite rezervi na nafta od Kaspiskiot bazen do najbliskoto i najbezbedno pristani{te. Sakam da go pra{am albanskoto malcinstvo, {to }e stane koga }e se potro{at tie rezervi? Od kade }e prodol`i da pristignuva neophodnata pomo{ i logistika za va{ata borba za ednakvost? Komu toga{ }e ja prodavate du{ata? So kogo }e bidete sosedi, koga velikodu{nite pomaga~i }e vi zavrtat grb?

Vtorata e napravena povtorno od biznis-aspekt, no ovoj pat od kriminalen agol. Iako "osloboditelite" ve ubeduvaat i prisiluvaat deka morate da se borite za pogolemi prava, toa e samo paravan za nivnite trguvawa so narkotici i belo robje. Tie moraat da napravat teren koj }e bide stanica za nepre~eno prenesuvawe, dofabrikuvawe i pakuvawe na narkotici na pazarite na Zapadna Evropa. Teren koj }e bide ras~isten za postojan dotur na gladniot Zapad za "sve`o meso". Sakam da go pra{am albanskoto malcinstvo, posebno albanskite majki, koga s# pove}e od nivnite ~eda }e se oddadat na nekoi od narkoticite, kako }e ja prodol`at borbata za ednakvi prava? Isto taka sakam da ve pra{am vas, albanski majki, koga s# pove}e od va{ite }erki }e se oddadat, ili pak }e bidat prela`ani na nekoi od bordelite, koi }e bidat motivite za sprotivstavenost so makedonskiot narod? Se obra}am posebno na majkite i `enite, bidej}i pravata treba da gi barate vo svojata sopstvena zaednica. Da barate obrazovanie, sloboda, da barate mesto pod sonceto, koe }e go zameni va{eto sega{no, kako produktivni oploduva~i na svojot narod.

Da gi posovetuvam i albanskite tatkovci, da gi pra{aat svoite postari, dali nekoj videl air od tu|a zemja (zatoa {to celava rabota po~nuva okolu toa da se vrti)? Dali nekoj videl sre}a so ukradeno ne{to (zatoa {to e o~igledno koj od kogo ne{to zema)? Dali se gradi li~na sre}a preku nesre}ata na bli`niot (zatoa {to mnogu makedonski semejstva zavitkavte vo crno)? Veruvam deka starite mudri glavi }e vi dadat vistinski odgovor.

Realno gledano albanskiot narod vo Makedonija `ivee{e i `ivee najdobro od site drugi vo okolinata. Gi u`iva{e site prava propi{ani so me|unarodni konvencii i vo mnogu slu~ai mnogu povisoki standardi, kako gest na otvorena raka za sorabotka od strana na starosedelcite na ovie prostori. So site tie prava doa|aat i obvrski. Tuka nekade zastana sorabotkata, koga vie ne sakavte da gi ispolnuvate obvrskite i po~navte da go zloupotrebuvate sistemot. Istiot sistem koj ve obrazuva{e na va{iot maj~in jazik, istiot sistem koj nepre~eno vi dava{e poddr{ka za va{ite mnogubrojni semejstva, istiot sitem koj vo nitu eden moment ne zastana na pat na va{ite religiozni obi~ai, istiot sistem koj vi dade sloboda na dvi`ewe, istiot sistem koj dade nad 150.000 makedonski dr`avjanstva vo poslednite 10 godini, istiot sistem koj nesebi~no gi otvori vratite za va{ite sonarodnici vo skore{nata kosovska kriza.

Ne zaboravajte, va{ite sega{ni "zapadni prijateli" i "osloboditeli" ne dadoa nitu pribli`no od ona {to pogore go navedov. I zatoa pred da bide predocna, razmislite dali vi treba u{te edna asocijacija so |avolot? Dali toa }e ve odnese na patot na progres i asocijacija so Evropa i so svetot?

Vencislav ]ur~iski, Kalifornija