FORUM

ZA NA[ITE, ODNOSNO NIVNITE GRE[KI

Dimitar Zahov, "etni~ka" Bugarija

Dr`eweto do svoeto e sosema priroden na~in na odnesuvawe kaj lu|eto. Zatoa deteto pi{ti so siot kuvet koga nekoj saka da mu ja odzeme igra~kata, pla~e nezapirlivo koga nekoj sosila saka da mu ja zeme. Istovremeno, {tom }e vidi ne{to {to mu se bendisuva, vedna{ go posakuva. Sli~no e i so postarite. Na taa baza, ~ovekot go ~uva svoeto i go brani svojot stav, bidej}i na toj na~in ja brani svojata ~est. Sekako, edni so odr`livi argumenti, drugi so ne tolku ili so primena na sila. No, ova nikako ne se odnesuva na bo`em obrazuvanite makedonski politi~ari na vlast. Tie duri stojat mnogu ponisko od na{ive predci vo ropstvo, a se na nivo kako nivnite prethodnici od vremeto na jugore`imot na komunistite. Tie iako dobro znaat oti rabotele vo nepovolni uslovi, potpolno gi negiraat. Sepak, tie na Makedoncite vo Bugarija gledaat kako na most za me|usebna sorabotka i prijatelstvo so ovaa zemja i duri se obidoa da gi odbranat. Zna~i, sega{nive ne samo {to ne im se dorasnati, tuku i nivniot instinkt za samoza{tita e atrofiran! Taka, tie vo pregovorite so Grcija se soglasija da razgovaraat za pra{awa {to posegaat vrz suverenitetot na Makedonija. Ne samo toa, tie na neobjasniv na~in potkleknaa na barawata na ju`niot negator, {to e neprostivo za edna suverena zemja. Vakva otstapka ne treba{e da & se napravi na Grcija, duri i ako ovaa zemja se soglasila na teritorijalni otstapki ili pak go garantirala po~ituvaweto na malcinskite prava, na na{ata Makedonija. Srbite ili nekoi drugi n# prinudija na ova? Istoto e i so potpi{uvaweto na onaa navreduva~ka i kapitulantska deklaracija so Bugarija. Koj & dozvoli na Bugarija da si zema za pravo da diktira uslovi na suverena zemja od pozicija na sila? A mo`ebi za nekoi toa be{e tokmu takva pozicija kakva {to proglasija pove}eto od politi~arite na ovaa ve{ta~ka zemja?! Se znae deka ne.

Nasproti toa, tokmu makedonskata strana be{e vo pozgodna pozicija, bidej}i me|unarodniot faktor vo izmisleniot spor za jazikot i "postoeweto na makedonskata nacija" be{e na stranata na Makedonija, {to slede{e da se iskoristi na najve{t na~in. Me|utoa, ako imavme iskusni politi~ari so razviena nacionalna svest, tie po nikoja cena ne bi go stavile parafot na nacionalno-predavni~ki me|udr`aven dokument. Taka tie ne samo {to predadoa pogolem del od svojata nacija na naj`e{kite negatori, tuku i od edna strana stavija mal del slobodna zemja vo nezgodna me|unarodno-pravna polo`ba, a od druga ja vlo{ija vnatre{nata sostojba na sopstvenata zemja, ohrabruvaj}i go nezapirliviot streme` na [iptarite preku neprekinlivite barawa za ~ovekovi prava da go ostvarat svojot neostvarliv son - "Golema Albanija"! Zatoa, ne e slu~ajno na{eto imenuvawe od niv i zapadnite mediumi kako Slavjani, Sloveni ili Slovenomakedonci, a od [iptarite i so navredlivi epiteti. Ova so ni{to ne bi se opravdalo ni objasnilo, osven so otsustvo na patriotizam i predanost kon ve{ta~kata bugar{tina. So ovoj neprimeren ~in Makedonija ne dobi ni{to, tuku go zgolemi apetitot na nacional{ovinistite vo Bugarija za ostvaruvawe na sonot za Sanstefanska Bugarija. A, takvite mnogu uspevaat vo ve{ta~ki zemji kako Bugarija. No, dali i za ova ni se vinovni drugite?! Vakva deklaracija so otka`uvawe za{tita na svoite sonarodnici vo Bugarija ne bi trebalo da se potpi{uva, duri i ako vo nea bi se vnel tekst so koj bezuslovno se priznava postoeweto na makedonskata nacija so svoj legitimen makedonski jazik. Potpi{uvaweto na spomnatiot dokument, od edna strana go uriva makedonskoto nacionalno ~uvstvo, svest i gordost, a od druga gi pottikna drugive da n# imenuvaat so Sloveni, Slavofoni, pa duri i Bugarija. Kako makedonskite politi~ari na vlast ne se pou~ile od gri`ite na tu|ite vladi za ednorodcite im vo sosednite i podale~ni zemji, vo toj kontekst i od bugarskite im prijateli koi gi branat duri i neednorodcite, no na nekoj na~in so steknata svest na Bugari?! Od {uma da bea izlezeni, povtorno }e treba{e da nau~at deka rabotat za nacionalniot interes.

Dokolku ova ne be{e vtor vakov propust, zabele{kata }e be{e pomala, a otkako uvidovme deka ne se prezemeni merki nitu za kaznuvawe na vinovnicite, nitu za nivno simnuvawe od vlasta, nitu pak popravawe na ovie gre{ki, taa se zgolemi. Nasproti toa, eden od zaslu`nicite za vtorata gre{ka be{e duri nagraden, izdignuvaj}i go u{te povisoko vo vlasta. Otkako go znaeme seto ova, ne e te{ko da se dosetime {to n# o~ekuva, na razgovorite pod tatne`ot na oru`jeto na "opienite" [iptari, na masata kaj Pretsedatelot.

A vodeweto na borbenite dejstvija se posebna prikazna. Pa, zarem drugive ni se vinovni, podu~uvaj}i n# na preterano hristijanstvo i {tetna tolerancija kon na{ite ubijci i razurnuva~i na zemjava?! Koj i kako dopu{ti tu|ite mediumi da sozdadat vpe~atok deka vo Makedonija postojat pred s# Albanci i toa krajno obespraveni, Sloveni, odnosno Slavjani i slovenomakedonsko naselenie, no nikako Makedonci?!

No, do koga nie kako `rtveni jagniwa }e gledame kako drugive ja kovaat na{ata sudbina, osuduvaj}i n# na sigurna smrt, nas i Makedonija. Zatoa, osven so na{ava naivnost, morame da se soo~ime i so neobjasniva popustlivost pred sekogo. Zarem ne do{ol momentot koga treba ednoglasno da re~eme: Dosta be{e ona {to ni go pravea i {to ni go pravat drugite, a nie kako budali trpevme, pa duri insistiravme. No, ve}e ne sme isti.