MAKEDONCITE I RENESANSATA

I istori~arite Xon Krosland i Dijana Konstance go smetaat istoto, pa vo vrska so ova pi{uvaat:

Zna~i, pripadnicite na makedonskata dinastija ne bile nikakvi tu|inci, a vojnata pome|u Vasilij Vtori i Samuil, vo golema mera ne bila ni{to drugo osven me|umakedonska vojna, ista takva kakva {to bile vojnite vodeni pome|u makedonskite dinastii na Selevkidite i na Ptolemeite, koi iako i samite bile Makedonci {to vladeele so tu|i zemji i narodi, `estoko vojuvale pome|u sebe.

Makedonskata dinastija na Vizantija & donela golem prosperitet. Teritorijata na ovaa dr`ava bila zna~itelno pro{irena, a dr`avata do`iveala i silen ekonomski procut. Kako eden od najzna~ajnite istoriski nastani {to se slu~il tokmu vo vremeto na vladeeweto na makedonskata dinastija bila {izmata, t.e. odvojuvaweto na Katoli~kata i Pravoslavnata crkva vo 1054 godina.

A, sega da se vratime na udelot na makedonskata dinastija vo slikarstvoto vo Vizantija.

"Slikarite na dvorot na makedonskite imperatori vo Konstantinopol (dene{en Istanbul) go o`iveale iluzionizmot vo slikarstvoto i klasi~nite sodr`ini, duri i koga se rabotelo za bibliski motivi".

Karakteristika za likovnata umetnost od vremeto na makedonskata dinastija bila i obrabotkata na sekularni temi, inspirirani od drevnite motivi, a vnimanie bilo posveteno i na koloritot. Bila forsirana klasi~nata forma so spiritualen oblik, a mozaicite bile so grubi i te{ki oblici, podvle~eni so temni senki i kontrasten kolorit.

Vo Enciklopedija na likovni umetnosti (Zagreb, 1959) dostojno mesto e otstapeno na vizantiskata umetnost od vremeto na makedonskata dinastija. Ovde ~itame:

"Vrvot i mo}ta dr`avata gi postignala za vreme na Makedoncite... Vizantiskata umetnost stanala umetnost na pravoslavieto i sozdala svoja posebna umetni~ka zaednica" (Enciklopedija likovnih umjetnosti, Zagreb, 1959, FNRJ, naslov: "Bizant").

Da go spomneme i podatokot deka vo vremeto na makedonskata renesansa vo Vizantija bila vnesena i edna novina vo umetnosta, konkretno vo dekoracijata. Vo spomenatava enciklopedija vo vrska so ova ~itame:

"Na krajot od 9 vek prvpat se javuva nov tip na dekoracija - dogmatskata dekoracija, koja so mali varijanti traela s# do krajot na vizantiskata umetnost. Ovoj tip bil namenet za kubiwata na crkvata so centralna kupola, koja prvpat bila primeneta vo Novata crkva na Vasilij Prvi".

Umetni~kiot stil od vremeto na makedonskata dinastija ne se zadr`al samo vo Vizantija. Ovoj stil stignal duri i do Rusija (mozaicite vo "Sveta Sofija" vo Kiev od 11 vek) i vo drugi zemji.

Periodot na renesansata vo svetskata umetnost dal brojni remek-dela so neprocenliva vrednost. Barem zasega srede najgolemiot del istori~ari na umetnosta vo svetot se smeta deka renesansata se javila vo Italija nekade okolu 1400 godina i traela do okolu 1600 godina (iako postojat razli~ni mislewa za vakvoto datirawe). Spored pove}e mislewa, za predvesnici na renesansata se smetaat italijanskite slikari Xoto i ^imbaue, koi `iveele vo 13 i vo 14 vek.

Renesansata vo umetnosta bila bazirana vrz dva osnovni principa. Prviot princip bil prerodba na klasi~nata umetnost od drevninata, a vtoriot bil olicetvoren preku interesot za humanizmot i potenciraweto na individualnoto, t.e. slobodno i naglaseno izrazuvawe na ~ovekovite ~uvstva i emocii.

Tokmu ovoj vtor princip na renesansata e interesen za analiza. Imeno, vo Makedonija postojat nekolku freski, koi se vistinski slikarski remek-dela i na koi jasno se zabele`uvaat najva`nite segmenti na ovoj vtor princip na rensansata. Da ja zememe, na primer, freskata "Oplakuvawe na Hristos" od crkvata "Sveti Pantelejmon" od Skopje (12 vek). Vo likovite na ovaa freska dramati~no se izrazeni emociite na taga po Hristos. Takvi se i freskite od crkvata "Sveta Bogorodica Perivlepta" od Ohrid ("Sveti Kliment") od samiot kraj na 13 i po~etokot na 14 vek.

Ovie freski se sozdadeni od rakata na dvajcata majstori na makedonskoto srednovekovno slikarstvo Mihail i Evtihie. I vo niv se zabele`uva drasti~no otstapuvawe od principite na dotoga{nata vizantiska umetnost i e vneseno ne{to novo, a toa e realnosta, t.e. ~ovekovite emocii kaj likovite, {to bil eden od glavnite principi na pretstojnata renesansa. Ova posebno doa|a do izraz vo freskata "Oplakuvawe na Hristos" vo koja jasno e izrazena ~ovekovata bolka kaj likovite. Osven toa likovite, naslikani od Mihail i Evtihie se atletski gradeni, tie se polni so `ivot, so {to e ispolnet i drugiot osnoven princip na renesansata, koj se odnesuva na prerodba na klasi~niot stil od drevninata, vo koj likovite bili pretstavuvani tokmu takvi. Ovaa prakti~no zna~i deka stilot na Mihail i Evtihie e mnogu sli~en so renesansata, t.e. deka nivnoto slikarstvo e predvesnik na renesansata i toa najmalku sto godini pred oficijalnata pojava na renesansata vo Italija. Freskite vo "Sveti Pantelejmon", pak, sodr`at elementi na renesansata, iako bile naslikani celi 140 godini pred nejzinata pojava vo Italija. Za `al, umetni~kiot razvitok vo makedonskoto freskoslikarstvo naglo bil prekinat so navleguvaweto na Osmanliite.

Denes s# pove}e istori~ari na umetnosta, kaj nas i vo stranstvo, ja prifa}aat vistinata deka po~etocite na renesansata vo umetnosta se javile vo Makedonija, pritoa posebno potenciraj}i go deloto na Mihail i Evtihie. Kako ilustracija za ova }e go navedeme pi{uvaweto na poznatiot bugarski istori~ar na umetnosta, Nikola Mavrodinov, koj pi{uva deka elementi od renesansata se zabele`ani vo makedonskoto slikarstvo duri i pred slikite na Xoto i ^imbaue so renesansni elementi. Toj jasno pi{uva deka makedonskoto freskoslikarstvo bilo predvesnik na renesansata vo Italija. Vo vrska so ova Mavrodinov pi{uva:

"Majstorot na freskite vo 'Sveti Kliment' ima i drug kvalitet. Osven {to na svoite likovi im dava tela i volumen, toj se gri`i i za nivniot duhoven izraz... Taa dlaboka produhovenost na likovite, mekosta na pogledite, ~ove~nosta, koja sjae od niv se vo celosna sprotivnost so strogosta i serioznosta na dvajcata gr~ki majstori na Protaton i od Staro Nagori~ane. Duhovniot `ivot zra~i od nivnite lica spokojno i dlaboko. Makedonecot se gri`i za ovaa ekspresija na likovite {to gi slika. Ova prezentirawe na volumenot na likovite vo 'Sveti Kliment', interesot kon karakterot i silata na teloto se slu~uva istovremeno i duri malku porano otkolku vo Italija.... Novoto {to go nosi Xoto vo 1300 godina e taa telesnost, toj volumen na ~ovekoviot lik, {to u~enicite na Du~o vo Siena vedna{ go prifatija i go razvija ponatamu, no koj se javi vo Italija pet godini podocna, otkolku vo Ohrid i koj ve}e e bez taa idealna vizantiska linija od koja makedonskite majstori se u{te ne se otka`uvaa. Nema nikakvo somnenie deka makedonskata {kola od 13 i 14 vek imala vrski so Firenca i so Siena. Deka makedonskata {kola vlijaela tamu sosema jasno doka`uva i Gabriel Mie. Mnogu od posebnite motivi na italijanskiot `ivopis vo Italija do{le od Makedonija. Taka, delata so tolku dramati~ni sceni na 'Simnuvaweto od krstot' i na 'Pietata', koi gi sre}avame kaj Di~o i kaj Xoto, se sre}avaat u{te vo 12 vek vo Nerezi, a pripa|aweto na Bogorodica pod Raspetieto e motiv {to postoi u{te porano vo Studenica i vo Prilep. Makedonskite majstori sigurno deka rabotele vo Italija. Stilot na ohridskiot majstor se nao|a na nekolku freski na gornata crkva 'Sveti Francisko' vo Asizi". (Nikola Mavrodinov: "Staroblgarstata `ivopis", 1946, str. 138-139, cit. spored Sarisa Paraos: "Kratka istoria na Makedonia" Tom 2, del 2, glava 9, vo v. "Narodna Volja", Blagoevrad, mart, 2001, str. 3).

Pove}e objasnuvawe od ova vo vrska so temava ne e potrebno. Mavrodinov jasno poso~uva deka i stranski istori~ari na umetnosta bile svesni deka renesansata svoite za~etoci gi vle~e od Makedonija.