Odgovaram na pismoto na D. Stojanov. Na po~etokot toj pak se navra}a na prvite malubrojni demonstracii pred Sobranieto vo Skopje koi bea odr`ani po povod doa|aweto na Solana vo RM, pa vo vrska so niv pi{uva deka tie bile odr`ani vo znak na "nesoglasuvawe so politikata na NATO kon Makedonija"(!?). So vakvoto tolkuvawe, DS poka`uva deka saka da diskutira za raboti za koi nema ni najelementarni poznavawa. Imeno, demonstrantite za koi ovde se polemizira, voop{to ne demonstriraa protiv NATO, tuku demonstriraa protiv doa|aweto na Havier Solana koj, da potsetam, vo tie migovi dojde zaradi uto~nuvawe na detalite okolu priemot na RM kako pridru`na ~lenka na EU. Potsetuvam i deka Solana toga{ (a ni sega) nema{e nikakva funkcija vo NATO, tuku ovde be{e dojden kako pretstavnik na EU. Ottamu, ispa|a deka ili DS nema poim zo{to toga{ demonstrirale demonstrantite (a uporno saka da pi{uva za niv) ili pak samite demonstranti ne znaele protiv kogo i zo{to demonstriraat. Mo`no e i deka DS misli oti s# u{te `iveeme vo 1999 godina koga i navistina Solana be{e pretstavnik na NATO, pa zatoa s# u{te misli deka demonstriraweto protiv Solana e demonstrirawe protiv NATO. (Bi bilo dobro DS da kupi vesnik vo prvata trafika za da pro~ita deka `iveeme vo 2001, a ne vo 1999 godina).

DS povtorno se obiduva da gi potcenuva moite istoriski pi{uvawa i toa povtorno go pravi bez nitu eden argument. I ovde toj ne mo`e da sfati edna ednostavna rabota. Jas nikade ne pretendiram deka ja poznavam celata istorija na Makedonija, nitu pak takvo ne{to mi pa|a na um i da pomislam. Sakam da go pou~am DS deka pi{uvawata za istorijata glavno se delat na temi (koi mo`at da opfatat pokratok ili podolg period). Na primer, jas go istra`uvav udelot na Makedoncite vo hristijanstvoto od drevninata, pa do ponovo vreme; akademik Ristovski napravi osvrt kon pismenosta kaj Makedoncite od Sredniot pa do 20 vek i sl. Ovie temi se samo mal del od site zbidnuvawa {to se slu~ile vo spomenative periodi. Zna~i, ako nekoj pi{uva za pismenosta kaj Makedoncite od drevninata, pa do denes, toa nikako ne zna~i deka toj pretendira da doka`e deka ja poznava "celata istorija" na toj period, kako {to diletantski se obiduva da tolkuva DS. [to se odnesuva do moite skromni istoriski trudovi, faktot {to na{iot renomiran akademik Bla`e Ristovski napi{a pozitivna recenzija za mojata prva istoriska kniga e daleku porelevanten otkolku neargumentiranite artikulacii na DS. Ovde sekako e i recenzentot na mojata vtora kniga, po~ituvaniot magister po teolo{ki nauki Zvonko Angelov (zavr{il na pravoslavniot Univerzitet "Sveti Vladimir" vo Wujork, SAD, a sega e doktorant). Stru~noto pozitivno mislewe za mojata kniga "Isus Hristos i Makedoncite" od strana na ovoj na{ vrven poznava~ na bibliskata istorija sekako deka e mnogu pova`no od plitkite i prazni artikulacii na DS.

Vo prodol`enie DS pi{uva deka sum go opravduval ubivaweto i proteruvaweto na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija samo zatoa {to bile levoorientirani. Na vakvite izmislici, koi mo`at samo da bidat proizvod na fantazija, nemam komentar.

Za nudeweto na nezavisna Makedonija od strana na Britanija nemam {to da dodadam. @alno e {to s# u{te postojat lu|e (proizvodi na komunisti~kata propaganda) koi s# u{te veruvaat deka samo komunistite imale "ispraven odnos" kon makedonskoto pra{awe, dodeka site drugi bile ramni na "crniot |avol". (A potoa ni e krivo koga stranskite {ovinisti ni velat deka komunistite ja "izmislile" makedonskata nacija). O~igledno deka i kaj DS mo`e da se naseti ovaa zabluda. Za na{a sre}a toa voop{to ne e taka. Britanija i navistina nudela nezavisna Makedonija, no pod uslov da ne bide komunisti~ka, tuku demokratska dr`ava. Od svoja strana komunistite (globalno gledano) napravija pozitivni raboti za Makedonija, no napravija i golemi zlodela, koi nikako ne smeat da se zaboravat (genocidnata antimakedonska politika na Todor @ivkov, poddr`uvana od toga{niot SSSR; apsewata i ubistvata na makedonskite demokrati i patrioti od strana na komunisti~kata UDBA; izmamite na KPG kon Makedoncite i sl.).

Za bombardiraweto na SRJ nema {to da dopolnam osven da povtoram deka najgolem vinovnik za istoto be{e provokativnata i otvorena antiamerikanska politika na Milo{evi} (sli~no na slu~ajot so Irak). Vpro~em, najgolem dokaz za ova e faktot {to otkako Milo{evi} padna, neprijatelstvoto pome|u Zapad i SRJ is~ezna i sega s# pove}e me|u niv se gradat odnosi na vzaemna doverba i sorabotka. No, fakt e deka za toga{nata jugoslovenska tragedija vina ima{e i vo nesmasnata balkanska politika na Klinton, koj ve}e i samiot ne e na vlast vo SAD, tuku na vlast tamu e negoviot politi~ki oponent.

Za imeto i znameto ne znam {to o~ekuva DS da napi{am. Tie bea smeneti pod pritisok na Grcija, no nivnata promena ja prifati samata na{a Vlada.

Koga se pi{uva istorijata na eden narod, treba da se zemat predvid site
mo`ni istra`uvawa na mnogu eminentni nau~nici od site nau~ni
disciplini, site nivni pozitivni, no i site slabosti ili nelogi~ki
zaklu~oci. Povod za ova moe obra}awe ne e `elba za polemizirawe so nekogo, tuku voo~uvawe na negativniot odnos me|u nas Makedoncite, kako {to e primerot so gospodata D. Stojanov i Aleksandar Donski.

Obrnuvam vnimanie na uka`uvaweto na g. D. Stojanov deka pi{uvaweto istorija na makedonskiot narod, za period od 2500 godini od strana na eden ~ovek, pa toa da bil i Aleksandar Donski, sekade vo svetot se smeta za neseriozno, povr{no, bez argumenti i bez najmala doza na nau~na vrednost.

Vo osnova, Vie gospodine Stojanov ste vo pravo, toa jas pogore go rekov, deka istorija na eden narod treba da se pi{uva nau~no i disciplinski, zemaj}i gi predvid site mo`ni istra`uvawa od site disciplini. No, toa ne zna~i deka treba da im se odzema pravoto na poedinci, koi samovolno i odlu~no se vpu{tile vo istra`uvawe, ne za drugo, tuku samo zaradi pomagawe i `elba da se pomogne na svojot nacionalen identitet. Terminot "eminentni nau~nici" e po~it kon onie {to tvorat, no Vam vi e poznato kakvi gre{ki dosega se napraveni od nekoi ispolitizirani i priviligirani, pristrasni "golemci", koi zaradi svoi ili interesi na svoite politi~ki "tvorevini" ja iskrivokol~uvale i naukata na smetka na drugi. Takvi "nau~ni" zaklu~oci se najmnogu vidlivi vo minatiot vek, kako {to e primerot so germanskiot nau~nik Drojzen, i gi ima do dene{en den i mnogu drugi, no za `al i tuka me|u nas. Svesno ili nesvesno nie denes gi "u`ivame" i gi dopolnuvame nivnite nametnuvawa i iskrivokol~uvawa i so toa site se prepletuvame vo o~ekuvanite zapletki, se raspravame i napa|ame okolu vistinata za na{eto postoewe. A vistinata se krie zad "izmenuvawe na tezite" koi ja pretstavuvaat vo obratna su{tinska smisla.
Taka bil nametnat i terminot "gr~ki" koj bil osmislen za prezentirawe na
dostignuvawata od drevnite vremiwa na narodot koj `iveel na ovie na{i
prostori, termin koj nikoga{ i nikade ne bil poznat vo tie damne{ni vremiwa. Toj e upotrebuvan kako zamena za objasnuvawe na s# {to e starosedelsko na Balkanot, a Makedonija i makedonskoto kako negova srcevina. Vo ovaa smisla, navistina, ne samo {to ne e to~no, tuku e i sme{no da se veli, deka makedonskata Imperija od Aleksandrovo vreme, kako i vizantiskata Imperija se slu`ela so "gr~kiot jazik", a se misli na jazikot na starosedelcite koi vo osnova se Makedoncite, a ne kolonizatorite na ovie prostori. Za preselbite na narodite i kolonizaciite pi{uvano e na dolgo i {iroko, no vo golema mera pristrasno i sprotivno na vistinata, se razbira zaradi politi~ki pri~ini i dominacija, a nikako zaradi su{tinskata nau~na vistina. Jazikot na makedonskite starosedelci mo`e da se najde vo "originalnite" dela na Homer, ~ij jazik ne go razbiraat onie {to denes se deklariraat za "stari Grci". Ova ne e slu~aj so Makedoncite, oti korenot na nivniot jazik, ne samo od antikata, tuku i moderniot, e tokmu tamu, bez ogled {to toj pretrpel su{tinski promeni, kako i site drugi moderni jazici.
Kako {to gledate, dragi moi sobra}a, klop~eto e premnogu zamrseno. Zatoa,
mesto da se prepukuvame me|u sebe po vesnicite, i da se doka`uvame koj kolku znae i umee, koj kolku e vo pravo ili ne, koj ima pravo da traga i istra`uva, da se nau~ime da cenime i po~ituvame se~ija makotrpna rabota, i od nea da se izbira ona {to e najvredno. Na kraj-krai{ta, ovaa ka{a nam ni e nasledena i nie najmalku sme vinovni za klop~eto {to e tolku ispletkano. Lu|eto kako Aleksandar Donski, koi ja "zagrevaat" stolicata za da tvorat, treba da se pozdravuvaat i da se ohrabruvaat, bez razlika na uspesite. ^ovekot nikoga{ ne mo`e da bide sovr{en, bez razlika kolku i kakvi tituli poseduva. Najva`no e {to toj tvori i nastojuva da pomaga, vo ovoj slu~aj na makedonstvoto.
[to se odnesuva na momentalnata pijana sostojba vo na{ava drevna, no
osakatena Makedonija, va`no e da se sogledaat pogre{nite ~ekori od minatoto i kako nikoga{ porano potrebno e nacionalno edinstvo i razumni potezi vo ovaa politi~ka {ahovska igra. Kako domoroden narod, svojata tatkovina treba da ja ~uvstvuvame i branime kako svoja nacionalna zemja i da ne ja dozvolime novata vidliva kolonizacija ni vo najblaga forma.

Svetov denes e svesen deka Makedoncite vo sebe vistinski ja nosat iskonskata qubov kon svojata zemja i nikoga{ nema da se otka`e od svoeto istorisko sveto nasledstvo i nikako nema da ja prodava za nekakva rafinirana pridobivka.

Za mnogaja leta, dreven makedonski narode!

Od imeto na Makedonskata mladinska organizacija od Wu Xersi, Vi upatuvame protestna nota za na~inot na koj se vodi dr`avnata politika, vo odnos na re{avawe na krizata vo Makedonija. Tolerantnata politika, so koja Vie nastapuvate pred teroristite i me|unarodniot faktor, n# donese do ovaa nezavidna situacija. Bi sakale da Ve zapra{ame - dali treba{e narodot da izleze na ulica za da Vi stane jasno deka politikata na poltronstvo kon Zapadot, tolerancijata na terorizmot i okupacijata na del od makedonskata dr`ava, ne e vistinskiot pat za re{avawe na krizata?

Makedonskiot narod nema kade da bega i da se krie! Nie nemame rezervna dr`ava kade {to }e bideme begalci. Zatoa nie site sme podgotveni, ne samo da se branime, tuku edna{ zasekoga{ da mu ka`eme glasno "ne" na albanskiot separatizam, politikata na zalo`ni{tvo i zakanite so vojna.

Nie, Makedoncite od Wu Xersi, od Makedonija i od celiot svet, Ve povikuvame odgovorno i sovesno, imaj}i gi predvid prvenstveno interesite na Republika Makedonija, vedna{ i bezrezervno da se soo~ite so napadite na balisti~kite bandi. Ve povikuvame na odgovornost pred makedonskiot narod da ja vr{ite funkcijata za koja ste izbran - vospostavuvawe na ustavniot i pravniot poredok na Republika Makedonija vrz celata teritorija. Vo ovoj suden moment za opstanokot na na{ata tatkovina, Vie imate pravo i dol`nost da gi prezemete site neophodni merki za eliminirawe na terorizmot vo Makedonija, za za~uvuvawe na nejziniot suverenitet i teritorijalen integritet. Kako vrhoven komandant na vooru`enite sili na Republika Makedonija, Vie imate odgovornost da go povedete celiot makedonski narod vo presmetkata so kriminalnite sili koi seat etni~ka omraza, smrt i teror. Imajte gi predvid na{ite vojnici i policajci koi gi polo`ija `ivotite vo odbrana na Republika Makedonija.

Zatoa, ne dozvoluvajte teroristite da pominat nekazneti. Nemojte nepotrebno da gi pra}ate na{ite deca da ginat vo borbite so teroristite, za potoa da proglasite povlekuvawe, prekin na ognot, ili da im dozvolite na ubijcite da izbegaat od liceto na pravdata. Va{ata odgovornost e prvenstveno pred Gospoda, pred makedonskiot narod, a potoa pred me|unarodniot faktor i raznorazni kvazimirovnici.

Apelirame da ne ja sproveduvate stranskata politika na {teta na makedonskiot narod i na{ata dr`ava. Dvoli~nosta na me|unarodniot faktor se poka`uva vo toleriraweto na teroristite i uslovuvaweto na Republika Makedonija da ne se soo~i so niv, {to e sepak nejzino pravo i dol`nost kon svoite gra|ani.

Kako me|unarodno priznat subjekt, so demokratski izbrana vlast, nie gra|anite na Republika Makedonija i Vie kako na{ Pretsedatel, morame da gi imame sopstvenite interesi vo prv plan i voeno i politi~ki da gi porazime site zakani vrz mirot i prosperitetot na Republika Makedonija.

Gospodine pretsedatele Trajkovski, makedonskiot narod e so Vas, nie bezrezervno Ve poddr`uvame vo site Va{i akcii koi vodat kon iskorenuvawe na terorizmot, vra}awe na redot i mirot, kako i ustavnopravnata vlast na celata teritorija na Republika Makedonija. Kako na{ Pretsedatel i vrhoven komandant, Ve molime itno, so li~en primer i zalo`ba da ja povedete Makedonija kon mir i stabilnost, no ne po cena koja se diktira od teroristite i od nadvor.

Gospodine Trajkovski (ne vi pi{uvam "po~ituvan", za{to toa ne ste go zaslu`ile od nas poradi va{ata nesposobnost), koga se osloboduva{e Ara~inovo, Solana kojznae po koj pat se zatr~a da ja spre~i akcijata za da ne bidat pobedeni teroristite, na koi NATO im e sojuznik, {to ve}e vo cel svet ne e tajna. Na{ata Armija, re{itelna kako nikoga{ dotoga{, ja spre~ivte, & go odzedovte legitimnoto pravo na odbrana, za nivniot li~en `ivot, `ivotot na gra|anite na Makedonija, kako i teritorijalniot integritet na dr`avata.

Zatoa ve pra{uvam: ^ij pretsedatel ste, na kosovskite {iptari ili na Makedonija? Ako e vtoroto, toga{ ve molam i taka da se odnesuvate, a ne cel svet go sobravte na kup~e vo Skopje, za da vi davale nekakvi soveti. Dobro gi znaeme tie lu|e i kako takvi gi odbivame zatoa {to tie ne se vo polza na preostanatiot nealbanski narod. Ako vie gi slu{ate nivnite soveti, a ne go slu{nete glasot na sopstveniot narod, toga{ vie n# donesuvate vo opasnost makedonskiot narod zasekoga{ da go izgubi svojot li~en identitet, za koj vinoven }e bidete vie i nikoj drug, zatoa {to vie ste ~elnikot i vie odlu~uvate. Namesto da mu ka`ete na celiot svet deka sme si suverena dr`ava i nikoj nema pravo da ni se me{a, vie napravivte "bu~kuru{". Otstapete pod itno zatoa {to navistina nikoj ve}e od makedonskiot narod vo dr`avata i nadvor od nea ne ve saka, za{to vie najverojatno ste za [iptarite.

Kolku pisma vi pi{uvavme i ve molevme, vie nitu edna{ ne go slu{navte pla~ot, tuku mu vsadivte gnev na makedonskiot narod, a toj mo`e eden den da se pretvori vo nezadovolstvo i revolt.

Interesite na sosedite na Makedonija, i vo minatoto, a za `al i denes, za sozdavawe "golemi" balkanski dr`avi na ograni~eniot balkanski prostor - "Golema Bugarija", "Golema Srbija", "Golema Grcija", odnapred bea osudeni od me|unarodnata javnost i propadnaa. Na ovoj nemiren Balkan ostana u{te golemiot son na Albancite za sozdavawe "Golema Albanija" od teritorii na Srbija, Crna Gora, Zapadna Makedonija i Severozapadna Grcija. Ovoj golemoalbanski proekt mora da se spre~i u{te na po~etokot, pred da bide docna so nesogledlivi posledici, ne samo za mirot na Balkanot, tuku i vo Evropa i vo svetot. Ako Balkanot vo minatoto i denes se narekuva "bure barut", negoviot fitil ne se nao|a nitu vo Bosna nitu na Kosovo, tuku vo Makedonija. Zatoa voeniot po`ar mora da prestane da se {iri i mora vedna{ da zgasne.

Po vtorata svetska vojna golemite sili, a posebno SAD, pod vlijanie i sugestija na Grcija, se obidoa da go sprovedat svojot proekt za likvidacija na Albanija kako dr`ava i nejzina podelba me|u Jugoslavija i Grcija (proekt od po~etokot na mart 1949 godina), pri {to Grcija bi go dobila ju`niot del od Albanija, dodeka pak sredniot del bi vlegol vo sostavot na Makedonija i Severna Albanija bi ja podelile Srbija i Crna Gora.

Re~isi 20-tina godini od sozdavaweto na ovoj proekt Grcija pri sekoja sredba so jugoslovenskoto rakovodostvo go nametnuva sproveduvaweto na ovoj proekt za podelba na Albanija, a Jugoslavija ne samo {to go odbiva, tuku i se zalaga za za~uvuvawe na integritetot na Albanija i go pomaga{e nejziniot op{testveno-ekonomski razvoj (prugata Dra~-Skadar e izgradena od Jugoslavija).

Od kade takvo naglo svrtuvawe na politikata na SAD kon Albanija i zo{to? Skrieni zad prevezot i maskata za nekakvi prava, a gi imaat na pretek, kako niedno malcinstvo vo svetot, Albancite dosega gi dobivaa simpatiite kaj me|unarodnata javnost, no sega kone~no se razotkrija i zatoa se opredelija so silata na oru`jeto da ja ostvarat svojata cel - osvojuvawe na tu|i teritorii od sosednite zemji, vklu~itelno i od Makedonija i sozdavawe na "Golema Albanija". Ova e edinstven slu~aj vo svetot edno malcinstvo kako {to e albanskoto da go terorizira cel eden narod - makedonskiot i drugite malcinstva vo Makedonija. Albanskoto malcinstvo kolku i da se mno`i i zgolemuva, toa spored vostanovenata terminologija vo svetot }e ostane zasekoga{ malcinstvo, bidej}i `ivee na tu|a teritorija Makedonija, a ima svoja mati~na dr`ava Albanija.

Inaku, Albancite na Balkanot se dojdeni od Sredna Azija vo 11 vek, i bidej}i bile na nisko nivo od razvojot, vo sekoj pogled od sosednite balkanski narodi go prifa}ale hristijanstvoto, kulturata, tradiciite i sl. Podocna vo turskiot period okolu 60 otsto go prifatile muslimanstvoto. So doa|aweto na Balkanot od turskiot, italijanskiot i od sosednite balkanski narodi, pred s# od gr~kiot i makedonskiot, go prifatile jazikot, a od svojot prastar albanski jazik, spored francuski lingvisti, so~uvale samo 10 otsto, a spored Maer samo 7,3 otsto. Toga{ se postavuva pra{aweto: Dali Albancite imaat svoj jazik i vo minatoto i denes, bidej}i toj e zbir{tina od mnogu tu|i jazici. Pokraj toa, plemenskiot na~in na `iveewe pridonel do denes Albancite da ne uspeat da sozdadat zaedni~ka etni~ka celina vo rang na narod, tuku naprotiv razlikite ostanale do denes me|u severot i jugot od Albanija, kade dominiraat dve pozna~ajni plemiwa - Toskite i Gegite.

Makedonija e i mora da ostane kako dr`ava na makedonskiot narod i nacionalnite malcinstva - Albancite, Turcite, Vlasite, Srbite, Romite, ne samo zaradi makedonskiot narod, tuku i kako strategiski stabilizator na mirot, kako tampon--zona kade se vkrstuvaat i voedno neutraliziraat interesite na sosednite balkanski zemji.

Na makedonskiot narod edinstveno {to mu ostana e ova par~e od prethodno podelena Makedonija i ako go izgubi i ova del~e od svojata dr`ava, ne mu preostanuva ni{to drugo, tuku da se istrebi od Makedonija i Makedoncite da bidat nekakvi gra|ani na planetata Zemja. Zatoa Vi uka`uvame deka najva`no e da se so~uva Makedonija. Vo sprotivno posledicite }e bidat katastrofalni ne samo za Balkanot, tuku i za Evropa i za mirot vo svetot.

Mi ~ini ~est kako gra|anin, pred Vas da iznesam mislewe za trajno re{avawe na krizata vo RM. Makedonija, kako zaednica na site {to `iveat vo nea, te`nee da odi kon civilizaciski pridobivki, kvalitet vo obrazovanieto, intelektualnite i drugi dostignuvawa. Za pobrzo postignuvawe na tie celi postojat pi{ani i nepi{ani normativi koi sekoja zaednica treba da gi obezbedi. Edna od tie normi e usoglasuvawe na natalitetot so ekonomskite i drugi resursi so koi raspolaga dr`avata.

Mo`nosta za razmno`uvawe na sekoj etnos e pozitivna karakteristika, no ne mo`e da se smeta taka ako so nego se vr{i pritisok za nesoodvetno tro{ewe na fondovite. Vo na{iot slu~aj, ottamu poteknuvaat golem del od problemite koi sega gi pre`ivuva dr`avava. Ovoj fenomen se povrzuva so ideolo{ka podloga i kriminogeni aktivnosti. Republika Makedonija e pod udar na najbrzo-razmno`uva~kiot ekspanzionizam koj e odamna prerasnat vo krupen balkanski problem i koj ja najavi svojata agresivnost po{iroko.

Zemaj}i predvid deka ovoj problem navleguva vo opstanokot na dr`avava, }e navedam nekolku raboti povrzani za tradicijata i kontinuitetot na makedonskata dr`ava.

Makedonskiot narod e eden od narodite koj vle~e koren od anti~ko vreme i e edinstven {to go nosi imeto makedonski. Od redovite na toj narod se proizlezeni umovite {to ovozmo`ile pismenost i kultura na golem del od svetskata civilizacija. Makedonskiot narod, vo ramkite na titoisti~kata dr`ava si sozdade svoja dr`avni~ka struktura, materijalen, kulturen, nau~en i drug standard, {to ~ine{e osnova za nejzinata samostojnost i suverenitet. Odbranata na navedenite pridobivki soodvetno e vgradena i vo mno{tvo dokumenti na OON (~ij ~len e i RM), EU i organizaciite sozdadeni i kontrolirani od niv. Od ova zaklu~uvame deka vo ime na s# {to e postignato vo svetskata civilizacija od damnina i po Vtorata svetska vojna, ne smee da se dozvoli kontinuiraniot tek vo razvojot na makedonskiot narod i dr`ava, da bide administrativno ili na drug na~in zanemaren.

Vo ramkite na ovaa realnost, naredbata na gospodinot Bu{, objavena na 27 juni 2001 godina, i nejzinoto ekspresno prifa}awe so posebna Rezolucija od EU, vnese golema nade` za izleguvawe na svetlina od tunelot {to go sozdadoa albanskite teroristi.

Golemoalbanskata indoktrinirana inteligencija s# do denes ne se zafati da go naso~i ovoj etnos kon evropska svest za razmno`uvawe, vo mo`na ekonomsko-socijalna i kulturno-civilizaciska ramka. Mislam deka vaka naglaseniot fakt bi mo`el da pridonese za re{avawe na problemot, otkolku krajno agresivno preforsiranite "~ovekovi prava".

Pokraj funkcijata koordinator za nadvore{na politika i bezbednost na

Evropskata zaednica, gospodinot Solana e izgleda i "nezvani~en upravnik" na edna "biv{a republika". Stanuva zbor za Republika Makedonija, a biv{a e ne zatoa {to & go zalepile toj prekar kako plod na omraza (samata postapka govori za toj {to & go nametnal) kon nea, i ne~esna nezainteresiranost na onie koi toa bi mo`ele da go prekinat, nitu zatoa {to istiot gospodin ne saka ni da go izgovori imeto: Republika Makedonija, negirajki go taka makedonskiot narod, tuku zatoa {to toj & nametnuva re{enija koi ja uni{tuvaat, pretvoraat vo biv{a. No, bidej}i ne e vozmo`no da si upravnik na ne{to {to e biv{o, gospodin Solana lavovski se bori da stane "po~esen ambasador na Albancite", zaslu`uvaj}i go toa taka {to uspeva da gi realizira site barawa na teroristite.

Makedonskite politi~ari na rakovodnite pozicii nadvor nikoj ne gi slu{a, ta taka pokraj imeto za vnatre{na upotreba imame i politika za vnatre{na upotreba! Da bideme poto~ni, tie se politi~ari onolku kolku {to e pijanist nekoj {to sednal na pijano, a ne znae da sviri! E, tie stru~waci samo za dr`ewe partiski pozicii, {to ne ja dr`at vlasta vo cela Makedonija (Albancite toa go poka`aa), ne znaat da im re~at "ne" na strancite, nitu da objavat vo svetot, pa segde da se slu{ne deka ako vr{at promeni vo Ustavot na Republika Makedonija, toa go pravat pod pritisok na EU i SAD, a to~no spored barawata na teroristite od t.n."ONA" i protiv interesite na Republika Makedonija! Ako barawata na Albancite vo Makedonija ne bea opravdani, prifatlivi, ako vodea vo natamo{no potisnuvawe na makedonskiot narod so sila na oru`je i pritisoci i uni{tuvawe na negovata dr`ava Republika Makedonija, toga{ ne mo`at odedna{ da dobijat poinakvo zna~ewe. Takov presvrt bara ostavki ili zatoa {to nema soglasnost da se odi protiv interesot na narodot i se prifa}a i se potpi{uva diktat, ili zatoa {to eventualnite gre{ki ne se voo~ile porano i ne se korigirale bez da izginat tolku lu|e i bez tolku materijalni {teti, no i psihi~ki traumi!! Ostavkata li{uva od plata i od privilegii, no e dokaz na ~esnost i qubov kon narodot. Pobedata na gospodinot Solana nad vakvi amateri ne e rezultat na golema tehnika, nitu nekoj uspeh. Sepak, za da ne ostavi sosema lo{ vpe~atok, toj direktno nema da gi uni{ti, {to bi bilo nepopularno, tuku }e gi natera toa sami da go storat.