СВЕДОШТВА

SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

UDELOT NA MAKEDONCITE VO LIKOVNATA UMETNOST

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

Vo umetnosta na Vizantija postoi period nare~en "Makedonska renesansa"!

Vizantiskite vladeteli, koi po poteklo bile Makedonci, ostavile zna~aen pridones vo umetni~kiot razvitok na Vizantija!

Makedonija ostavila silen beleg vo istorijata na likovnata umetnost po~nuvaj}i u{te od drevninata, preku sredniot vek, s# do najnovo vreme. Ovde }e potsetime samo na nekoi momenti za koi smetame deka se pointeresni za prezentirawe, iako udelot na Makedonija i Makedoncite vo likovnata umetnost dosega dosta e istra`uvan od na{i i od stranski istori~ari na umetnosta i drugi istra`uva~i.

Kako zna~an prilog na makedonskata umetnost treba da se spomnat poznatite ranohristijanski ikoni, najdeni vo blizinata na Vinica vo 1985 godina. Se smeta deka ovie ikoni datiraat u{te od 4 vek. Likovite se so golemina do 30 santimetri, a natpisite se na latinski jazik. Vini~kite ikoni se edni od najstarite za~uvani ikoni na svetot.

MAKEDONSKATA RENESANSA VO VIZANTISKATA UMETNOST

Makedoncite dale svoj zna~aen udel i vo razvojot na vizantiskata umetnost. Poznato e deka vo izvesen period vo vizantiskoto carstvo na vlast se nao|ala dinastija poznata vo istorijata kako makedonska dinastija.

Izvesen broj istori~ari smetaat deka pripadnicite na Makedonskata dinastija vo Vizantija, vsu{nost bile potomci na drevnite Makedonci. Me|u ovie istori~ari e i avtorot na ovie redovi. Za da prilo`ime argumenti vo polza na ova tvrdewe malku }e se oddale~ime od temata za likovnata umetnost so cel da dademe podetalno objasnuvawe vo vrska so ova.

Vo 8 vek na teritorijata na dene{na Trakija i vo del od jugoisto~na Makedonija, Vizantija formirala tema (administrativna oblast) koja ja narekla "Makedonija". Se smeta deka ovaa tema bila nare~ena taka poradi toa {to vo nea bile naseleni izvesen broj potomci na drevnite Makedonci. Tokmu od nivnite redovi podocna proizlegle pripadnicite na makedonskata dinastija vo Vizantija. Ovaa dinastija po~nala so carot Vasilij Prvi Makedonski (867-886), a zavr{ila vo 1081 godina. Kako ilustracija za nivnoto makedonsko poteklo povtorno }e navedeme citat od enciklopedijata Enkarta (cit. delo, naslov Basil I), kade vo vrska so potekloto na Vasilij Prvi ~itame:

"Vasilij Prvi (812-886), vizantiski imperator (867-886) i osnova~ na makedonskata dinastija. Roden e vo Makedonija i poteknuval od selansko semejstvo (...)".

Vo poznatata "Kompton Enciklopedija" vo vrska so vostanovuvaweto na Makedonskata dinastija vo Vizantija ~itame:

Vo Katoli~kata enciklopedija (1908 godina) pi{uva deka pripadnicite na ovaa dinastija bile od Ermenija, no deka bile od makedonsko etni~ko poteklo. ("The Catholic Encyclopedia, Volume III", Copyright © 1908 by Robert Appleton Company, Online Edition Copyright © 1999 by Kevin Knight Nihil Obstat, November 1, 1908. Remy Lafort, STD).

Najpoznat car od ovaa dinastija bil tokmu carot Vasilij Vtori Makedonski - neprijatelot na srednovekovniot makedonski car Samuil! Ovie etni~ki Makedonci mnogu malku se izu~uvaat vo dene{nata istoriografija od aspekt na nivnata povrzanost so drevnomakedonskiot gen. Duri i najpoznatiot pretstavnik na ovaa dinastija Vasilij Vtori Makedonski vo na{ata istoriografija (verojatno so pravo) be{e izu~uvan isklu~ivo vo negativen kontekst kako "uni{tuva~" na Samuilovoto carstvo. Sepak, Vasilj Vtori, otkako go osvoil Samuilovoto carstvo, mo`e da se ka`e deka korektno se odnesuval kon makedonskoto naselenie. Taka, na primer, toj mu ostavil izvesni privilegii na sve{tenstvoto na Ohridskata arhiepiskopija, pa duri vo negovo vreme za arhiepiskop bil postaven debarskiot igumen Jovan. Nekoi od Samuilovite velikodostojnici si go zadr`ale svojot status, iako do pred toa se borele protiv Vasilij Vtori. Za nedovolniot interes kon izu~uvaweto na ovie etni~ki Makedonci vo na{ata istoriografija pridonese i faktot {to tie sepak `iveele von teritorijata na etni~ka Makedonija i vladeele so tu|a dr`ava (Vizantija).

Vsu{nost slu~ajot so niv e potpolno ist kako slu~ajot so Makedoncite Ptolemei, koi svoevremeno vladeele so Egipet, kako i slu~ajot so Makedoncite Selevkidi, koi vladeele so isto~noto Sredozemje. Potpolno ista sostojba imame i so vladeeweto na makedonskata dinastija vo Vizantija. I vizantiskite carevi od ovaa dinastija si bile od genot na drevnite Makedonci, bez razlika {to vladeele so etni~ki heterogena dr`ava i bez razlika {to, kako oficijalen jazik, go koristele gr~kiot jazik, koj toga{ bil slu`ben jazik vo Vizantija.

Deka ovie carevi (isto kako i Ptolemeite i Selevkidite) ne go zaboravile svoeto makedonsko etni~ko poteklo zboruvaat pove}e fakti.

Kako prvo, ovde e imeto na nivnata dinastija - koe glasi "makedonska".

Ponatamu, vo nivno vreme, vo vizantiskata vojska, aktivna uloga igrala makedonskata falanga. Se znae deka vizantiskiot car Konstanin (brat i naslednik na Vasilij Vtori Makedonski) odli~no vojuval so dolgo kopje za {to pi{uva vizantiskiot istori~ar Mihail Psel (1,14).

Hrvatskiot istori~ar d-r Stjepan Antoljak ("Srednovekovna Makedonija", Skopje, 1985, str. 212), povikuvaj}i se na trudovite na vizantiskiot istori~ar Skilica, pi{uva:

"Vo vizantiskata vojska bila svoevremeno vklopena makedonskata falanga, kako {to pi{uva Skilica i taa, vo 1072 godina, u~estvuvala vo ograbuvaweto na nekoga{nata Samuilova prestolnina Prespa".

Zna~i, makedonskata falanga vo sklopot na vizantiskata vojska se borela protiv svoite sobra}a - naslednici na makedonskoto srednovekovno carstvo, poznato vo istorijata kako Samuilovo carstvo.

[TIPJANEC VO VOJSKATA NA VASILIJ VTORI

Ima i drugi podatoci od vremeto na Vasilij Vtori Makedonski, vo koi se spomnuvaat Makedoncite kako vojnici na negovata vojska. Nekoi od niv se borele vo ju`na Italija vo toga{nata tema Langobardija. Za eden od ovie Makedonci se znae deka po poteklo bil {tipjanec! Toj se vikal Lav i bil visok voen zapovednik na makedonskite i trakiskite edinici vo sklopot na vizantiskata vojska. D-r Stjepan Antoljak (cit. delo, str. 206), vo vrska so ova pi{uva:

"Toga{ se naveduva kako voen zapovednik na Trakijcite i Makedoncite patricijot Lav, kogo go narekuvale Stipion, t.e. '[tipjanec'. Ovoj strateg go naveduva i Konstantin Profirogenit".

Pripadnicite na makedonskata dinastija vo Vizantija od svoite predci drevnite Makedonci, zadr`ale pove}e tradicionalni obele`ja. Poznato e deka glavni belezi na drevnomakedonskite carevi bile: purpurnata boja na oblekite, `ezolot i dijademata. Potpolno istata sostojba ja imame i kaj vizantiskite carevi od redovite na makedonskata dinastija! Poetot Ivan Kiriotes, nare~en Geometres, koj bil episkop na Metilena vo 10 vek, vo svoite pesni gi opeal nastanite okolu vladeeweto na Vasilij Vtori Makedonski, pri {to, vo edna od niv, sosema jasno gi spomnal (citat): "kralskite `ezla i dijademi, kako i purpurnite obleki", {to gi nosele vizantiskite carevi od makedonskata dinastija, isto kako {to, na vremeto, gi nosele i nivnite predci - slavnite drevnomakedonski carevi (Joannis Geometrae, J.P. Migne, PG 106, 919; cit. spored d-r Stjepan Antoljak, "Srednovekovna Makedonija", Skopje, 1985 god., str. 242).

I vizantiskiot istori~ar Mihail Psel (1,31) ja opi{uva purpurnata boja na oblekata vo koja se oblekuval Vasilij Vtori Makedonski. Toga{ duri i postoela izrekata "roden vo purpur", koja se odnesuvala tokmu na carevite od makedonskata dinastija.

Interesen e i podatokot {to go dava Psel (3,8), vo koj pi{uva deka vizantiskiot car Roman Treti (1028-1034) od makedonskata dinastija, sakal da gi imitira navikite na golemite vladeteli, me|u koi go spomenuva Aleksandar Makedonski. Psel pi{uva deka i ovoj vizantiski car se oblekuval vo purpurna obleka (3,15), isto kako {to pravele i drevnomakedonskite carevi.

Da go spomneme i postoeweto na Makedonskata partija, koja dejstvuvala vo Vizantija vo 11 vek. Psel (kniga 6) ja spomenuva ovaa partija i nejzinite aktivnosti vo vremeto na imperatorot Konstantin (1042-1055). Pripadnicite na ovaa partija, predvodeni od (kako {to veli Psel) "Makedonecot Leo" (koj bil pripadnik na semejstvoto Tornik), sakale da go simnat vizantiskiot imperator Konstantin (koj mu bil vtor bratu~ed na Leo). Opi{uvaj}i gi nastanite okolu ovoj bunt na Makedoncite vo Vizantija, Psel dava i eden interesen etnografski opis za niv. Vo istata ({esta) kniga, ~itame:

"Makedoncite... se simnuvaa od kowite i po~nuvaa da igraat tanci so zaedni~ko peewe tamu kade {to sekoj mo`e{e da gi vidi. Tie izveduvaa sme{ni gestovi na smetka na imperatorot, zgaznuvaj}i na zemjata so nivnite stapala vo sklad so nivnata muzika i tancuvaj}i vo triumf".

(Prodol`uva)