SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

UDELOT NA MAKEDONCITE VO LIKOVNATA UMETNOST

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Vo umetnosta na Vizantija postoi period nare~en "Makedonska renesansa"!
  • Vizantiskite vladeteli, koi po poteklo bile Makedonci, ostavile zna~aen pridones vo umetni~kiot razvitok na Vizantija!

Makedonija ostavila silen beleg vo istorijata na likovnata umetnost po~nuvaj}i u{te od drevninata, preku sredniot vek, s# do najnovo vreme. Ovde }e potsetime samo na nekoi momenti za koi smetame deka se pointeresni za prezentirawe, iako udelot na Makedonija i Makedoncite vo likovnata umetnost dosega dosta e istra`uvan od na{i i od stranski istori~ari na umetnosta i drugi istra`uva~i.

Kako zna~an prilog na makedonskata umetnost treba da se spomnat poznatite ranohristijanski ikoni, najdeni vo blizinata na Vinica vo 1985 godina. Se smeta deka ovie ikoni datiraat u{te od 4 vek. Likovite se so golemina do 30 santimetri, a natpisite se na latinski jazik. Vini~kite ikoni se edni od najstarite za~uvani ikoni na svetot.

MAKEDONSKATA RENESANSA VO VIZANTISKATA UMETNOST

Makedoncite dale svoj zna~aen udel i vo razvojot na vizantiskata umetnost. Poznato e deka vo izvesen period vo vizantiskoto carstvo na vlast se nao|ala dinastija poznata vo istorijata kako makedonska dinastija.

Izvesen broj istori~ari smetaat deka pripadnicite na Makedonskata dinastija vo Vizantija, vsu{nost bile potomci na drevnite Makedonci. Me|u ovie istori~ari e i avtorot na ovie redovi. Za da prilo`ime argumenti vo polza na ova tvrdewe malku }e se oddale~ime od temata za likovnata umetnost so cel da dademe podetalno objasnuvawe vo vrska so ova.

Vo 8 vek na teritorijata na dene{na Trakija i vo del od jugoisto~na Makedonija, Vizantija formirala tema (administrativna oblast) koja ja narekla "Makedonija". Se smeta deka ovaa tema bila nare~ena taka poradi toa {to vo nea bile naseleni izvesen broj potomci na drevnite Makedonci. Tokmu od nivnite redovi podocna proizlegle pripadnicite na makedonskata dinastija vo Vizantija. Ovaa dinastija po~nala so carot Vasilij Prvi Makedonski (867-886), a zavr{ila vo 1081 godina. Kako ilustracija za nivnoto makedonsko poteklo povtorno }e navedeme citat od enciklopedijata Enkarta (cit. delo, naslov Basil I), kade vo vrska so potekloto na Vasilij Prvi ~itame:

"Vasilij Prvi (812-886), vizantiski imperator (867-886) i osnova~ na makedonskata dinastija. Roden e vo Makedonija i poteknuval od selansko semejstvo (...)".

Vo poznatata "Kompton Enciklopedija" vo vrska so vostanovuvaweto na Makedonskata dinastija vo Vizantija ~itame:

"So krunisuvaweto na Vasil Prvi Makedonski vo 867 godina bila vostanovena dolgata dinastija makedonski carevi" (Compton's Encyclopedia Online v3.0 1998 The Learning Company, Inc.).

Vo Katoli~kata enciklopedija (1908 godina) pi{uva deka pripadnicite na ovaa dinastija bile od Ermenija, no deka bile od makedonsko etni~ko poteklo. ("The Catholic Encyclopedia, Volume III", Copyright 1908 by Robert Appleton Company, Online Edition Copyright 1999 by Kevin Knight Nihil Obstat, November 1, 1908. Remy Lafort, STD).

Najpoznat car od ovaa dinastija bil tokmu carot Vasilij Vtori Makedonski - neprijatelot na srednovekovniot makedonski car Samuil! Ovie etni~ki Makedonci mnogu malku se izu~uvaat vo dene{nata istoriografija od aspekt na nivnata povrzanost so drevnomakedonskiot gen. Duri i najpoznatiot pretstavnik na ovaa dinastija Vasilij Vtori Makedonski vo na{ata istoriografija (verojatno so pravo) be{e izu~uvan isklu~ivo vo negativen kontekst kako "uni{tuva~" na Samuilovoto carstvo. Sepak, Vasilj Vtori, otkako go osvoil Samuilovoto carstvo, mo`e da se ka`e deka korektno se odnesuval kon makedonskoto naselenie. Taka, na primer, toj mu ostavil izvesni privilegii na sve{tenstvoto na Ohridskata arhiepiskopija, pa duri vo negovo vreme za arhiepiskop bil postaven debarskiot igumen Jovan. Nekoi od Samuilovite velikodostojnici si go zadr`ale svojot status, iako do pred toa se borele protiv Vasilij Vtori. Za nedovolniot interes kon izu~uvaweto na ovie etni~ki Makedonci vo na{ata istoriografija pridonese i faktot {to tie sepak `iveele von teritorijata na etni~ka Makedonija i vladeele so tu|a dr`ava (Vizantija).

Vsu{nost slu~ajot so niv e potpolno ist kako slu~ajot so Makedoncite Ptolemei, koi svoevremeno vladeele so Egipet, kako i slu~ajot so Makedoncite Selevkidi, koi vladeele so isto~noto Sredozemje. Potpolno ista sostojba imame i so vladeeweto na makedonskata dinastija vo Vizantija. I vizantiskite carevi od ovaa dinastija si bile od genot na drevnite Makedonci, bez razlika {to vladeele so etni~ki heterogena dr`ava i bez razlika {to, kako oficijalen jazik, go koristele gr~kiot jazik, koj toga{ bil slu`ben jazik vo Vizantija.

Deka ovie carevi (isto kako i Ptolemeite i Selevkidite) ne go zaboravile svoeto makedonsko etni~ko poteklo zboruvaat pove}e fakti.

Kako prvo, ovde e imeto na nivnata dinastija - koe glasi "makedonska".

Ponatamu, vo nivno vreme, vo vizantiskata vojska, aktivna uloga igrala makedonskata falanga. Se znae deka vizantiskiot car Konstanin (brat i naslednik na Vasilij Vtori Makedonski) odli~no vojuval so dolgo kopje za {to pi{uva vizantiskiot istori~ar Mihail Psel (1,14).

Hrvatskiot istori~ar d-r Stjepan Antoljak ("Srednovekovna Makedonija", Skopje, 1985, str. 212), povikuvaj}i se na trudovite na vizantiskiot istori~ar Skilica, pi{uva:

"Vo vizantiskata vojska bila svoevremeno vklopena makedonskata falanga, kako {to pi{uva Skilica i taa, vo 1072 godina, u~estvuvala vo ograbuvaweto na nekoga{nata Samuilova prestolnina Prespa".

Zna~i, makedonskata falanga vo sklopot na vizantiskata vojska se borela protiv svoite sobra}a - naslednici na makedonskoto srednovekovno carstvo, poznato vo istorijata kako Samuilovo carstvo.

[TIPJANEC VO VOJSKATA NA VASILIJ VTORI

Ima i drugi podatoci od vremeto na Vasilij Vtori Makedonski, vo koi se spomnuvaat Makedoncite kako vojnici na negovata vojska. Nekoi od niv se borele vo ju`na Italija vo toga{nata tema Langobardija. Za eden od ovie Makedonci se znae deka po poteklo bil {tipjanec! Toj se vikal Lav i bil visok voen zapovednik na makedonskite i trakiskite edinici vo sklopot na vizantiskata vojska. D-r Stjepan Antoljak (cit. delo, str. 206), vo vrska so ova pi{uva:

"Toga{ se naveduva kako voen zapovednik na Trakijcite i Makedoncite patricijot Lav, kogo go narekuvale Stipion, t.e. '[tipjanec'. Ovoj strateg go naveduva i Konstantin Profirogenit".

Pripadnicite na makedonskata dinastija vo Vizantija od svoite predci drevnite Makedonci, zadr`ale pove}e tradicionalni obele`ja. Poznato e deka glavni belezi na drevnomakedonskite carevi bile: purpurnata boja na oblekite, `ezolot i dijademata. Potpolno istata sostojba ja imame i kaj vizantiskite carevi od redovite na makedonskata dinastija! Poetot Ivan Kiriotes, nare~en Geometres, koj bil episkop na Metilena vo 10 vek, vo svoite pesni gi opeal nastanite okolu vladeeweto na Vasilij Vtori Makedonski, pri {to, vo edna od niv, sosema jasno gi spomnal (citat): "kralskite `ezla i dijademi, kako i purpurnite obleki", {to gi nosele vizantiskite carevi od makedonskata dinastija, isto kako {to, na vremeto, gi nosele i nivnite predci - slavnite drevnomakedonski carevi (Joannis Geometrae, J.P. Migne, PG 106, 919; cit. spored d-r Stjepan Antoljak, "Srednovekovna Makedonija", Skopje, 1985 god., str. 242).

I vizantiskiot istori~ar Mihail Psel (1,31) ja opi{uva purpurnata boja na oblekata vo koja se oblekuval Vasilij Vtori Makedonski. Toga{ duri i postoela izrekata "roden vo purpur", koja se odnesuvala tokmu na carevite od makedonskata dinastija.

Interesen e i podatokot {to go dava Psel (3,8), vo koj pi{uva deka vizantiskiot car Roman Treti (1028-1034) od makedonskata dinastija, sakal da gi imitira navikite na golemite vladeteli, me|u koi go spomenuva Aleksandar Makedonski. Psel pi{uva deka i ovoj vizantiski car se oblekuval vo purpurna obleka (3,15), isto kako {to pravele i drevnomakedonskite carevi.

Da go spomneme i postoeweto na Makedonskata partija, koja dejstvuvala vo Vizantija vo 11 vek. Psel (kniga 6) ja spomenuva ovaa partija i nejzinite aktivnosti vo vremeto na imperatorot Konstantin (1042-1055). Pripadnicite na ovaa partija, predvodeni od (kako {to veli Psel) "Makedonecot Leo" (koj bil pripadnik na semejstvoto Tornik), sakale da go simnat vizantiskiot imperator Konstantin (koj mu bil vtor bratu~ed na Leo). Opi{uvaj}i gi nastanite okolu ovoj bunt na Makedoncite vo Vizantija, Psel dava i eden interesen etnografski opis za niv. Vo istata ({esta) kniga, ~itame:

"Makedoncite... se simnuvaa od kowite i po~nuvaa da igraat tanci so zaedni~ko peewe tamu kade {to sekoj mo`e{e da gi vidi. Tie izveduvaa sme{ni gestovi na smetka na imperatorot, zgaznuvaj}i na zemjata so nivnite stapala vo sklad so nivnata muzika i tancuvaj}i vo triumf".

(Prodol`uva)