Neseriozno, povr{no i bez argumenti

(Povod: Odgovorot na Aleksandar Donski vo br. 363 od "Makedonsko sonce'')

Kako {to ve}e edna{ rekov, gospodinot A.D. ne razbral ni{to, od moeto pismo u{te pomalku, zatoa {to jas ne reagirav na negovoto pravo da "reagira" na demonstraciite protiv NATO, tuku go osporiv negovoto pravo da izmisluva raboti od tipot "na nivnite barawa Makedonija da pojde po stapkite na Milo{evi} i da se konfrontira so me|unarodnata zaednica'', zatoa {to slu~ajot so demonstrantite "protiv NATO" ne mo`e da se sporedi so "slu~ajot Milo{evi}". Ovie prvite se malubrojna i neorganizirana grupa, a Milo{evi} be{e vlastodr`ec vo R. Srbija. Od druga strana, demonstrantite izrazija samo nesoglasuvawe so politikata na NATO kon Makedonija, no ne prezedoa nikakva druga akcija vo pravec na konfrontacijata na Makedonija so me|unarodnata zaednica. A.D. go izmisluva ova poslednovo za da mo`e da go argumentira svojot tekst, inaku toj ne bi imal nikakva smisla.

Moeto spomenuvawe na MANU, isto taka A.D. se trudi da go negira so pogre{no interpretirawe na ona {to go ka`av, no jas }e mu pojasnam. Za vremenskiot dijapazon od istorijata na makedonskiot narod (dobien preku ~itawe na naslovite od negovite napisi vo rubrikata "Istorijata ne e samo minato"), so koj se zanimava A.D. (od antikata do den-denes), a koj iznesuva okolu 2.500 godini, potrebni se mo`ebi 50 istori~ari koi }e prou~uvaat oddelni pokusi vremenski periodi, a toa e edno oddelenie vo MANU. Takvite istori~ari mora da imaat znaewa od klasi~nite jazici, arheologijata, numizmatikata i drugite pomo{ni istoriski nauki za nivnite istra`uvawa i zaklu~oci da ja imaat potrebnata nau~na te`ina. Inaku, pi{uvaweto "istorija" na makedonskiot narod za period od 2500 godini od strana na eden ~ovek, makar toa bil i Aleksandar Donski, sekade vo svetot se smeta za neseriozno, povr{no, bez argumenti i bez najmala doza na nau~na vrednost. So re~enicite: "DS trebalo da znae deka i navistina Velika Britanija nudela nezavisna dr`ava na Makedoncite, no pod uslov taa da bide demokratska, a ne komunisti~ka" i "Britanija & pomagala na Grcija, no samo vo borbata protiv levoorientiranite Makedonci", A.D. voop{to ne ja doka`a izmislicata za ponudata na V. Britanija kon Makedoncite za nezavisna, obedineta i demokratska dr`ava, tuku se obide da ja doka`e svojata nevistina povtoruvaj}i ja, bo`em tripati izre~enata istoriska laga sama po sebe }e stane vistina.

So vtorata re~enica toj go opravduva ubivaweto i proteruvaweto na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija i toa zatoa {to tie bile levoorientirani, t.e.komunisti. Izrazot "borba protiv levoorientiranite" zna~i vsu{nost "ubivawe i proteruvawe od domovite na levoorientiranite", no me|u ubienite i proteranite ima{e mnogu pove}e nepismeni `eni, deca i starci koi ne znaeja deka se "levoorientirani Makedonci", otkolku {to navistina ima{e levoorientirani Makedonci.

Vo svojata egzaltacija od Zapadot, A.D. otide tolku daleku {to uni{tuvaweto na Makedoncite go proglasi za golem uspeh na zapadnata demokratija. Aferim!!!

Ova e primer na golem borec za makedon{tinata i doka`an demokrat. Jas dosega mislev deka ne smee da ima niedna pri~ina za Makedoncite da bidat ubivani, a sega golemiot demokrat A.D. ubavo mi objasni deka demokratskiot Zapad mo`e da gi ubiva i brka levoorientiranite Makedonci i deka so toa ne gre{i nikomu - ni na Boga ni na lu|eto, a najmalku na demokratski orientiranite Makedonci kakov {to se prestavuva toj. Za dokazot {to e prilo`en kako ponuda od strana na V. Britanija mo`e da se ka`e deka na A.D. ne mu pre~i {to e zemen od "komunisti~ki" izvor, iako toj samiot e demokrat i gi mrazi makedonskite komunisti. No, da bideme seriozni.

Slu~ajot e vakov. Vo 1946 godina Kralstvoto Grcija ja obvini FNRJ vo OON deka gi organizira i potpomaga Makedoncite od egejskiot del na Makedonija vo borbata protiv demokratijata vo K. Grcija. Sovetot za bezbednost na ON formira Anketna komisija da go ispita slu~ajot i da dade izve{taj pred nego. Vo ramkite na svojata rabota Anketnata komisija zela izjavi od pove}e lica, pa me|u niv i od "gr~kiot lekar Joanidis". Treba da se ka`e i toa deka lekarot Joanidis koga ja daval izjavata `iveel vo Jugoslavija. Od toa mo`e da se zaklu~i deka negovata izjava e dadena so cel da ja odbrani FNRJ od obvinenieto. Toa e ednata strana na vistinata.

Od druga strana, za mene aktivnosta na kapetanot Evans i konzulot Hil imala za cel da gi pottikne i ohrabri Makedoncite da krenat vostanie vo K.Grcija, bidej}i ja imale poddr{kata na V. Britanija, za da mo`e potoa gr~ata vojska i britanskata avijacija da gi napa|aat, ubivaat i proteruvaat od nivnite vekovni ogni{ta. Koga Makedoncite se krenaa vo borba za svoite prava, taa borba be{e zadu{ena vo krv i be{e izvr{eno etni~ko ~istewe na Makedoncite. Istovremeno konzulot Hil i kapetanot Evans nekade daleku od Makedonija u`ivaa vo nagradite za svojata uspe{na akcija.

Mo`am da ka`am i toa deka vakvata razuznava~ko-politi~ka izmama od strana na Evans i Hil izvr{ena protiv Makedoncite samo mnogu naiven ~ovek mo`e da ja proglasi za ponuda za sozdavawe na nezavisna, obedineta i demokratska dr`ava dadena na Makedoncite od strana na V. Britanija.

Jas ne znam kade A.D. go najde obvinenieto od moja strana kon dene{nite vladi "na V. Britanija, Francija i Germanija" za toa {to go napravile "svoevremeno" ovie dr`avi. A za primerite kako potkrepa na prethodnoto tvrdewe nema da ka`am ni{to, oti seto toa e vo stilot na A.D. - izmisli ne{to, pa potoa diskutiraj za nego.

Zabele`livo e deka A.D. ne odgovoril na moite fakti okolu promenata na imeto i znameto, kako i okolu pri~inite za bombardiraweto na SRJ od strana na NATO. Sega jas sum vo dilema: ne znam dali A.D. se soglasuva so mene ili ne mo`el da izmisli ni{to so {to }e se obide da gi nagira moite tvrdewa? Tie nastani se slu~ija neodamna, pa site Makedonci se osvedo~ija vo ona {to jas go napi{av.

]e mu ja ka`am na A.D. i celta na moeto prvo pismo, za da ja znae. Sakav nemu i na site drugi koi mislat kako nego da im ka`am deka politikata na golemite dr`avi e postojana, dolgoro~na i celesoobrazna na interesite na tie dr`avi, a malite mo`at samo da se obidat da gi pretstavat svoite interesi i da se nadevaat deka tie }e se sovpadnat so interesite na golemite. Samo na toj na~in malite dr`avi mo`at da ja dobijat poddr{kata na golemite dr`avi i me|unarodni organizacii.

Pove}e nemam namera da se dopi{uvam so A.D. preku "Makedonsko sonce", za{to na umniot dosta e edna{ da mu se ka`e. Go zadr`uvam samo pravoto da odgovoram so argumenti na negovite "vistini" od "istorijata" na makedonskiot narod {to toj ja pi{uva.

Za kraj }e ka`am deka neznaeweto si e li~na rabota, no koga toa neznaewe se iznesuva vo javnosta i se proglasuva za nau~na vistina pogolemiot del od vinata ja snosi onoj koj{to go ovozmo`il iznesuvaweto na takvata "vistina" na uvid na javnosta.

So po~it,

D.Stojanov


Kompromisen poredok

(Povod: "Nikoj nema mandat da go kompromitira noviot svetski poredok", zavr{na re~enica od statijata "Dijalogot treba da prodol`i niz instituciite na sistemot" na d-r Dimitar Dimitrov objavena neodamna vo vesnikot "Dnevnik". )

Napisot na d-r Dimitrov, makedonski ambasador vo Moskva, sodr`i to~na analiza na makedonskata kriza, no so pogre{en zaklu~ok. To~no e toa deka dene{niot miroven dijalog e nesoodveten, namesto izvr{itelot, se kaznuva `rtvata na terorizmot, oti so pregovorite pod diktat mu se dava legitimitet na terorizmot, a vakvite pregovori zna~at triumf na terorizmot vrz pravniot poredok i dr`avata. Edinstveno nakrivo mu e stavena zavr{nicata na statijata, kade d-r Dimitrov e zagri`en da ne se izgubi doverbata kon EU i NATO i da ne se kompromitira noviot svetski poredok.Dali e mo`no na{iot ambasador da ne e svesen {to zboruva? Za negoviot partiskiot {ef, Qub~eta Georgievski, ve}e e re~eno deka ne mo`e da bide diskreditiran, za{to nema {to pove}e da se diskreditira. Sli~no e i so noviot svetski poredok: ne mo`e da bide kompromitiran, zatoa {to nema ve}e {to da se kompromitira. Mnogu malku ima skrieno. Ideolo{kite osnovi na noviot svetski poredok se rasizmot, neednakvosta me|u narodite i neednakvite prava na bogatstvo i vlast koi proizleguvaat od rasnite razliki me|u narodite. Nasokite spored koi postapuva noviot svetski poredok vo dene{nata makedonska kriza se dadeni od Vladimir Jabotinski u{te vo 1923 godina. Vo svojata istoriska statija "@elezniot yid", Jabotinski gi objasnuva na~elata po koi mora da se odi koga treba da se naseli zemja vo koja ve}e `ivee narod: "Koe bilo domorodno naselenie, seedno dali se civilizirani ili divi, gleda na svojata zemja kako na svoj nacionalen dom, na koj tie zasekoga{ }e bidat celosni gospodari. Dobrovolno, tie nema nikoga{ da dozvolat ne samo nov gospodar, tuku i nov partner... koloniziraweto, duri i vo najblaga forma, mora da se vr{i sproti voljata na domorodnoto naselenie... i spored toa, mo`e da se odviva isklu~ivo pod za{tita na sila nezavisna od lokalnoto naselenie - `elezen yid niz koj domorodnoto naselnie nema da mo`e da pomine". Jabotinski zboruva za cionisti~koto kolonizirawe na Palestina, no na~elata {to gi zacrtal se primenuvaat, bez isklu~ok, vo site sli~ni potfati na noviot svetski poredok. Zakonot na `elezniot yid vo celost e primenet pri koloniziraweto na Egejska Makedonija vo periodot od 1913 do 1949 godina. Dimitrov ne se otka`al dobrovolno od rodnoto ogni{te na svoite dedovci. Naseluvaweto na negoviot roden kraj so dojdenci od Mala Azija i sozdavaweto na takanare~enata gr~ka nacionalna pripadnost e izvr{eno pod za{tita na `elezen yid koj stoi i den-denes. Nadvore{nata sila koja go dala `elezniot yid pod ~ija zakrila e ispilena gr~kosta na Egejska Makedonija e istata sila pod ~ija zakrila denes se ispiluva albanskata dr`avotovornost vo Makedonija. Nema nikakva gre{ka vo ~ekori, nikakva nedoslednost vo odnosot na noviot svetski poredok kon dene{nata kriza vo Makedonija. Noviot svetski poredok raboti to~no spored planot. Se vr{i kolonizirawe na ne~ija zemja, eden narod se istisnuva od negoviot istoriski dom i na negovo mesto se doseluva drug. Celta na dene{nite borbi mu e jasna na sekoj Albanec i na sekoj Makedonec so ~ist um. Po prirodata na ne{tata, Makedoncite ne smeat da ja prifatat promenata. Nema nikakvi iluzii deka planiraniot rezultat mo`e da se postigne po miren pat: "@elezen zakon na sekoe kolonizatorsko dvi`ewe, zakon koj ne znae za isklu~oci, zakon koj postoel vo site vremiwa i vo site okolnosti. Ako saka{ da kolonizira{ zemja vo koja ve}e `ivee narod, mora da ima{ armija na tvoja strana. Inaku, otka`i se, za{to, bez vooru`ena sila koja fizi~ki }e go onevozmo`i sekoj obid da se uni{ti ili sopre kolonizacijata, taa e nevozmo`na. Ne te{ka, ne opasna, tuku nevozmo`na! ... va`no e da gradi{, va`no e da go {iri{ jazikot, no, za `al, u{te pova`no e da bide{ vo sostojba da puka{", veli Jabotinski. Noviot svetski poredok vo Makedonija povtorno ne otstapuva od ova na~elo. Prikaznite za miroqubivost, dijalog i nelegitimnost na terorizmot se nameneti samo za onie koi sakaat da veruvaat vo niv. Realniot del od politikata e deka mora da ima osloboditelna armija za da se postigne zacrtanata cel. Za da opstojat novozazemenite teritorii i za da ostanat takvi za navek, neophodna e zakrila na nadvore{na sila, protiv koja lokalnoto naselenie nema da mo`e da se sprotivstavi. Nadvore{nata sila koja treba denes da go ovekove~i noviot albanski etni~ki prostor e istata onaa {to vo 1949 god. ja zavr{i operacijata "Gr~ki etni~ki prostor vo Egejska Makedonija". Formalen preduslov za o`ivotvoruvawe na planot za poslednoto istorisko reducirawe na makedonskata nacionalna teritorija se ustavnite promeni koi NATO i i Evropskata zaednica gi baraat od makedonskata Vlada. Noviot svetski poredok ne se zala`uva deka ovie uslovi }e bidat ispolneti bez protivewe: "Narod koj e s# u{te `iv pravi vakvi ogromni otstapki po sudbinski pra{awa samo toga{, ako ostane bez nikakva nade`", veli Jabotinski i ni dava uvid vo toa {to }e se slu~uva vo narednite meseci vo Makedonija. NATO }e gi iznudi baranite reformi vo onoj moment, koga makedonskiot narod }e ostane bez nikakva nade` deka mo`e ponatamu da se brani. Ako go imame ova na um, }e go razbereme i simboli~noto zna~ewe na seknatite ~e{mi od Lipkovo, zakanite so finansiska blokada od EU, nizata demoralizira~ki primirja, kako i la`nata retorika na makedonskite voda~i. S# dotoga{, dodeka Makedoncite imaat nade` deka }e se odbranat, nema da se soglasat so baranite ustavni promeni. Ovaa nade` mora da im se uni{ti.I minatoto n# u~i kako da ja predvidime idninata. Vo onoj moment koga ogromnata voena ma{inerija na noviot svetski poredok }e ja prezeme kontrolata vo Makedonija, vo momentot koga `eleznata zavesa }e se spu{ti vrz makedonskata zemja, celata pretstava }e bide zavr{ena. Od toj moment, `elezniot yid }e bide minliv samo vo edna nasoka: Makedoncite od novokoloniziraniot albanski etni~ki prostor }e bidat slobodni da si odat vo ona {to }e preostane od Makedonija. Nema da ima srceparatelni sliki od makedonski begalci na SNN, toj film ne e predviden za prika`uvawe. Noviot svetski poredok e svesen deka patot do kone~niot ishod e dolg, i deka ne e ednostaven: S# dodeka postoi i posledniot zrak na nade` deka }e se oslobodat od nas, tie nema da gi prodadat svoite nadevawa za nikakvi slatki zborovi ili ubavi prikazni, bidej}i ne se masa bez identitet, tuku nacija, s# u{te `iva". Porakata {to makedonskiot narod mu ja isprati na NATO na 26 juni e o~ekuvana, logi~na, ispravna, vistinska. Noviot svetski poredok e svesen deka Makedonecot vo sebe nosi iskonska qubov kon svojata zemja. Toj nikoga{ nema da se otka`e od svoeto nasledno pravo i nema da si ja prodade tatkovinata zaradi rafinerija ili provizija. Stapisanite makedonski lideri popusto baraat zavera. Na NATO ne mu e potrebno poltronstvo ili opravduvawe zaradi protestite, tie odamna gi o~ekuvaa ostrite reakcii. Pra{aweto za koe noviot svetski poredok s# u{te nema odgovor e ne{to drugo: u{te kolku dolgo }e opstojuva borbeniot duh, {to s# e potrebno da se stori dodeka duhot ne se skr{i do kraj, dodeka ne se uni{ti nade`ta i voljata da se pre`ivee.Vo pretstavata makedonska kriza ulogata na sekoj od akterite e pomalku ili pove}e jasna. Jasno koja e ulogata na Makedoncite, koja na Albancite, a koja e ulogata na NATO. Papagalskoto blebetawe na makedonskite politi~ki lideri e irelevantno, nema nikakov efekt vrz raspletot, osven {to sozdava {um vo salata. Edinstveno dvosmislen, so dvojna uloga e d-r Dimitrov. Kako da saka da bide istovremeno i vojnik na noviot svetski poredok i borec za Makedonija. No, vremeto za sedewe na dve stolici e izminato. Za d-r Dimitrov e vreme da se izjasni na koja strana e.Ako saka da bide sojuznik na noviot svetski poredok, nema golem izbor. Ednostavno, ne pripa|a na rasata koja e predvidena da vladee so svetot. Obratno, Dimitrov pripa|a kon vidot na ~ie iskorenuvawe e posvetena strategijata na NATO vo izminatite 100 godini. Protiv svoite geni ne mo`e da stori ni{to. Kolku i da se trudi, nikoga{ nema da bide prifaten kako eden od niv. Edinstvena {ansa da bide sorabotnik na noviot svetski red mu e kako ~len na korumpiranata lokalna kasta na efendii, na koi silata na kolonijalniot gospodar im e neophodna za da go dr`at narodot vo pokornost.Sepak, duri i ako odbere da ostane vo diskreditiraniot la`patriotizam na svojata partija, Dimitrov nema da mo`e da pobegne od sudirot so `elezniot yid, koj s# u{te cvrsto stoi na patot kon rodniot Voden. Ne mo`e da pobegne od toa deka dosega ne ostanal nekaznet nikoj {to zgazil vrz grobovite na svoite pretci, vrz krvta na ^akalarov, Ginova i Karata{o, vrz sebe, vrz svojot narod. Nema igrawe so noviot svetski poredok. Edinstvenoto dobro {to ni go nosi svetskata vlast so dene{nata vojna e soznanieto deka ne smeeme i ne mo`eme da izbegame od sebe si, od ona {to sme. Ne mo`eme da umreme poinaku osven kako Makedonci, kako sinovi i }erki na sonceto, ambasadori na svetskata makedonska civilizacija.

Kosta Nikolovski, Sidnej


Osuda na site "dobronamerni prijateli"

So~uvstvuvame so semejstvata na ubienite makedonski sinovi - braniteli na tatkovinata, a isto taka upatuvame najgolema blagodarnost i poddr{ka do pripadnicite na bezbednosnite sili na Republika Makedonija, koi ja branat na{ata tatkovina od napadite na albanskite balisti. Go povikuvame vrhovniot komandant i pretsedatel na Republika Makedonija, g. Boris Trajkovski, da ja vr{i svojata funkcija, za koja e izbran od narodot, onaka kako {to e utvrdeno vo Ustavot na Republika Makedonija, da zastane vo za{tita i odbrana na teritorijalniot suverenitet i integritet na Republika Makedonija i vo za{tita na Makedoncite vo tetovskiot region, vrz koi se vr{i etni~ko ~istewe vo nivnata sopstvena zemja Makedonija. Dokolku ne bide za{iten, gospodine Pretsedatele, makedonskiot narod, zaedno so ARM i Policijata, }e zastane vo odbrana na zemjava i na{ite bra}a i sestri i }e trgne vo eliminacija na balistite!

Ja povikuvame Vladata na Republika Makedonija i premierot Qub~o Georgievski pod itno da se zalo`at za re{avawe na problemite na proteranite lica od Ara~inovo, Kumanovsko, Tetovsko i sozdavawe uslovi za niven privremen dostoinstven `ivot! Tie se na{i bra}a i sestri i nema da dozvolime nivna golgota vo sopstvenata zemja Makedonija!

Go osuduvame trajnoto prekrojuvawe na Ustavot na Republika Makedonija, potpomognato od me|unarodnata zaednica, koe se vr{i na {teta na makedonskiot narod i ima antimakedonska osnova! Istovremeno uka`uvame deka nikoj nema pravo i mandat da "razgovara i pregovara" za Ustavot, posebno ne so lu|e kako Xaferi i Imeri, koi se vsu{nost voda~i na balistite!

Ne dozvoluvame menuvawe ili bri{ewe na Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija, zatoa {to toa so noviot Zakon za lokalna samouprava bi zna~elo federalizirawe na Republika Makedonija! Isto taka ne dozvoluvame bri{ewe na statusot na MPC ili kakvo bilo unapreduvawe na upotrebata na jazicite na malcinstvata, osven na lokalno nivo!

Gi osuduvame site podelbi i needinstvoto na makedonskite partii vo vreme koga treba da sme obedineti! Ne go razbirame istapuvaweto na SDSM-Tetovo od blokot makedonski partii i zdru`enija od Tetovo i nivno samostojno dejstvuvawe.

Gi osuduvame site onie li~nosti i partii koi gi koristat ovie momenti za li~no ili partisko bogatewe! Toa pretstavuva atak vrz sistemot na Republika Makedonija i pretstavuva pogolema opasnost od terorizmot naso~en protiv Republika Makedonija i makedonskiot narod! Za toa }e bidat sudeni od makedonskiot narod!

Poseben povik upatuvame do Makedonskata Radiotelevizija kako nacionalna ku}a i do site drugi privatni elektronski i pe~ateni mediumi da prestanat so koristewe na izrazite "takanare~eni" politi~ki lideri, paravoeni formacii, komandanti, rektori i da go anuliraat nivnoto postoewe kako nekoj faktor voop{to, bidej}i tie se balisti, teroristi i ni{to drugo!!!

Zdru`enieto ne ja razbira konstatacijata na nekoi partii koi smetaat deka samo dr`avata treba da se gri`i za afirmacijata na Republika Makedonija vo stranskite mediumi i vo svetskata javnost voop{to. Kako {to samite ka`uvaat deka tie se podgotveni da ja vodat ovaa dr`ava, oti imaat dobra organizacija, {koluvani lu|e i golemo ~lenstvo, neka ja naso~at svojata energija i organizacija vo taa nasoka i neka ja poka`at qubovta kon Republika Makedonija, iako ne se del od vlasta! Narodot toa }e go ceni!

Zdru`enieto e voodu{eveno od faktot deka golem broj na{i kompjuterxii vodat vojna za Republika Makedonija na drugo bojno pole t.e. preku Internet-mre`ata! Golema blagodarnost do na{ite hakeri! Samo napred!

Gi osuduvame site "dobronamerni prijateli" na Republika Makedonija koi baraat me|unarodna konferencija za Makedonija t.e. vtor Bukure{t i podelba na Republika Makedonija!

Isto taka ja osuduvame antimakedonskata kampawa koja ja vodat nekoi stranski mre`i kako {to e BBC, SNN, pa i Hrvatskata televizija i site drugi pe~ateni i elektronski mediumi koi kako lokalna `rtva gi imaat "makedonskite Sloveni", "pravoslavnite Sloveni", "FYROM" itn.

Barame od SAD, EU, OBSE i NATO, dokolku se navistina braniteli na demokratijata t.e. vistinata, kako {to velat, da se preispitaat sebesi koja strana }e ja branat i da ne gazat vrz dostoinstvoto na makedonskiot narod i da zastanat vo odbrana na Republika Makedonija! Makedonecot sekoga{ bil trpeliv i tivok, no sekoj ~ovek ima svoja granica na strplivosta i svoe dostoinstvo!

Zdru`enieto go povikuva makedonskiot narod vo ovie momenti da ja poka`e svojata sila, da se obedini i da bide edinstven vo odbranata i za~uvuvaweto na Republika Makedonija.

Aleksandar Popovski,

pretsedatel na Zdru`enie na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija - Bitola


Otvoreno pismo do pretsedatelot Boris Trajkovski, do premierot Georgievski i do Parlamentot na RM

Makedonija ne mo`ete da ja podaruvate i da ja razdavate!

Gospoda, Vie denes sedite zaedno so zloglasnite {iptarski lideri koi odamna ja imaat izbri{ano Makedonija od kartata na Evropa, za da re{avate za ispravnosta na makedonskiot Ustav, koj svoevremeno vo Brisel Badenterovata komisija go proglasi za najispraven i demokratski vo odnos na site drugi od porane{nata SFRJ i za sudbinata na Makedonija.

Zna~i li toa deka ako denes im napravite novi otstapki na krvo`ednite [iptari, nivnite uceni }e prestanat i }e vi zablagodarat? Ako mislite taka, se la`ete. Ste zaboravile li {to bilo vo minatoto? Utre }e se rodat novi uceni i nasilstva.

Zarem i po najpresnite morni~avi i monstruozni masakri od strana na razbesnetite {iptarski bandi nad makedonskite vojnici i policajci, branitelite na Makedonija, sepak si zemate za pravo na masa da se otka`uvate od ona za koe ginele i s# u{te ginat mladi i skapi `ivoti.

Dali ste svesni {to pravite? Znaete li kakvi }e bidat posledicite od tie va{i pregovori?

Zarem ne vi e jasno deka slobodata na Makedonija e krvavo platena i preplatena? Mislite li deka mo`ete da se pazarite so krvta na site padnati borci za slobodata na toa par~e bibliska zemja?

Za krv so krv se pla}a. Trgnete si gi prstite od Ustavot, za da ne vi gi izgori ognot.

Nema ni{to tajno. Dojden e denot koga ve}e nema kade da gi kriete zatkulisnite dogovori i vetuvawa na {teta na Makedonija. Makedonija ne mo`ete da ja podaruvate i da ja razdavate, zatoa {to nikoj ne vi ja podaril ni vam.

Makedonskiot narod e trpeliv, no ne i bez granici. Znae da nagraduva za dobri dela, no znae i u{te polo{o da kaznuva za predavstva.

Pregovori ne se vodat dodeka vojnata trae. So zlostornici, banditi i kriminalci pregovori se vodat samo za nivno bezuslovno predavawe. Nikoj ne vi dal vam pravo da pregovarate za "pravata" na krvolo~nite ubijci, a da ne vi e gri`a za pravata na sopstveniot narod.

Makedonija e ve~na, postoela iljadnici godini i }e postoi u{te tolku. Vo istorijata za navek se zapi{ani imiwata na nejzinite heroi. No, se pametat i nejzinite predavnici.

Gospoda, razmislete dobro kade }e se najdete vie utre, so va{ite kukavi~ki "mirotvorni" pregovori!

Makedonija na Makedoncite!

"Obedineti Makedonci", Sidnej - Avstralija,P. D.- Kocin, koordinator


Aleksandar Makedonski - car na carevite

So sigurnost se znae deka Aleksandar bil roden no}ta pomegu 22 i 23 juli (zlatec) 356 godina pred Hrista, vo carskata makedonska prestolnina Pela.

Spored tajnite zakoni na vselenata, poznavaweto i ~itaweto na sudbinite od zodijakot, Aleksandar bil obele`an so dva znaka - znakot na Sonceto i znakot na lavot. Spored dosega{nite soznanija toj e 40-ot oficijalen makedonski car, koj vladeel od 336-323 godina pred Hrista. Roditelite na Aleksandar III Makedonski se Filip Vtori, najsilniot car vo Evropa i Marija, podocna nare~ena Olimpija, }erka na makedonskiot kral Neoptolemej od makedonskoto kralstvo Malesija. Ovoj den e praznik na site Makedonci vo celiot svet. Tamu, vo svetata zemja Makedonija, se rodi bo`jiot sin koj go ovekove~i makedonskoto ime za navek i e ve~en nositel na imeto Makedonija.

Aleksandar, voda~ot na makedonskiot narod, vo Makavejskite zapisi vo Svetoto pismo e zapi{an so ovie zborovi: "Makedonecot Aleksandar, sinot na Filip, otkako ja porobi zemjata Kitim, trgnuvaj}i ottuka toj go pobedi Darij III i go osvoi toga{niot svet". Dali nekoj mo`e da go negira toa koga vo Svetoto Pismo stoi deka Aleksandar e Makedonec? Gordi sme {to najslavniot car na carevite po krv i kletva e Makedonec. Nikoga{ pove}e na ovaa zemja nema da se rodi ~ovek so takvi sposobnosti. Kvantum na inteligencija so {irok pogled na svetot, strateg, takti~ar, filozof, nau~nik i prosvetitel, omilen od site narodi koi se nao|ale vo Makedonskoto carstvo, tvorec na jazikot koine za polesno razbirawe vo Carstvoto koe se protegalo od Pela do Memfis, od Aleksandrija do bregot na Kaspiskoto More, od Samarkand do izvorite na rekata Indos. Aleksandar, kako pobednik, pominal ~etirieset iljadi kilometri vo potraga na granicite na Makedonskoto carstvo, koe se protegalo na povr{ina od 3.800.000 kvadratni kilometri. Aleksandar ja prenel makedonskata kultura i ja vsadil vo toga{niot svet. Denes site narodi koi se nao|ale vo Makedonskoto carstvo sakaat da go imaat za sebe, no toj otsekoga{ bil i ostanal samo na Makedoncite.

Makedoncite na svoite gradi go nosele gordiot zlaten lav, a na nivnite {titovi bilo vtisnato {esnaestzra~noto makedonsko sonce, koe od makedonskata zemja, od mestoto Patalica (Kutle{) voskresna i stana simbol na site Makedonci vo celiot svet. 

Makedonskiot filozof Aristoteles (384-322 pred Hrista), u~itelot na makedonskiot princ Aleksandar, go vospital vo makedonski duh i mu ja vsadil qubovta kon makedonskata kultura. Toj gi pro~ital delata na makedonskiot pisatel Homer, "Ilijada" i "Odiseja", a kako primer mu slu`ele makedonskite heroi Ahil i Herakle. Slavej}i go negoviot rodenden mu iska`uvame golema po~it na najgolemiot imperator na ovoj svet, Aleksandar Makedonski. Toj so negovoto ime ve~no n# zadol`il, ni go ostavil da go ~uvame za navek i nikoga{ da ne se otka`uvame od nego. Imeto na bo`jiot sin Aleksandar Makedonski ne e  slu~ajno, toj ni go ostavil so zavet, oti Makedonija e sveta zemja. Tvojata poraka do nas e inkarnirana so tvojot duh, taa e primena od nas i se nao|a dlaboko vo na{ite srca. Nie }e storime s# {to e vo na{a mo}, }e se nadmineme sebesi i }e ja obedinime na{ata mila tatkovina Makedonija. Slavej}i go tvoeto ra|awe, vo srcata i mislite ja nosime tvojata harizma, go nosime tvojot lik na na{ voditel vo idninata, Aleksandar Makedonski.

Risto Popovski