GEORGIEVSKI I TRAJKOVSKI JA PRODAVAAT MAKEDONIJA

BOGOESKI: Se nadevam ne. Veruvam deka nikoj ne bi posakal taka da mu funkcionira Slu`bata, za{to na{ata Agencija za razuznavawe u{te od po~etokot e defektno postavena i so mal broj profesionalci. Koga sme ve}e tuka, moram da istaknam deka nejziniot toga{en prv ~ovek, Vlado Popovski, od nea napravi socijalna ustanova vrabotuvaj}i pred s# svoi lu|e. Toj ne zede ni eden od onie {to bea obu~uvani za takva dejnost. Taka be{e do doa|aweto na VMRO - DPMNE na vlast, no i sega tamu se ostanati lu|e koi nemaat nikakvo iskustvo vo razuznavaweto.

Moram da go istaknam i toa deka kaj nas ne se razbiraat dovolno nekoi poimi. Edno e da se govori za bezbednosnite razuznava~ki slu`bi kako stru~ni organi vo sistemot na bezbednost, a drugo e da se govori za bezbednosta na edna dr`ava. Bezbednosta gi opfa}a i vrednostite {to so decenii i vekovi gi gradime kako temel na edna dr`ava, kako {to se jazikot, pismoto, kulturata, ekonomijata, pravniot poredok. Toa e temelot na bezbednosta, a slu`bite se servis na toj sistem na vrednosti. No, za da ima efekt od rabotata na tie slu`bi, mora da funkcionira celiot bezbednosno-politi~ki i praven sistem. Popusto e da funkcionira Slu`bata za razuznavawe, ako premierot Georgievski naumil da go pravi toa {to sega go pravi. Popusto e da mu dostavuvate informacii, da mu predlagate merki, koga toj ednostavno ne prezema ni{to vo vrska so tie informacii i tie predlozi.

BOGOESKI: Vakva kakva {to e podobro da ja nemame, za{to mo`e da plasira dezinformacii i samo da pravi buxetski tro{oci. Razuznavaweto treba da sobira informacii i da im gi pravi dostapni i na Pretsedatelot i na Premierot, so predlog za prezemawe odredeni merki za odredena situacija. No, ako Trajkovski i Georgievski ne gi zemaat predvid tie informacii i predlozi od Slu`bata za razuznavawe, nejzinoto postoewe e popusto.

BOGOESKI: Da, i vo konkretniov slu~aj e popusto, za{to popusto e i da mu gi dostavite informaciite na Trajkovski koga ~ovekot ne razbira, a osven toa ima i obvrska kon Xaferi i kon Ta~i.

BOGOESKI: Trajkovski e pod hipoteka. Xaferi i Ta~i mu velat - nie te izbravme i mora{ da n# slu{a{. Toj ima golem strav i od Dosta i od Qub~o, a koga razgovara so niv stoi vo "stav mirno".

BOGOESKI: Se iskompleksiral. Dolgo vreme tie mu bile partiski {efovi i tokmu tie mu ja zarabotija pobedata na pretsedatelskite izbori. ^ovekot nema kapacitet nitu za referent, a ne pak za pretsedatel na dr`ava.

BOGOESKI: Jas bi ja zavrtil va{ata teza. Ova se vistinski lu|e na pogre{ni mesta, za{to tie na odreden na~in se proektirani da bidat toa {to se, da ja zavr{at ovaa rabota {to denes ni se slu~uva.

BOGOESKI: Proektirani od dogovorite me|u Georgievski i Xaferi za podelba na Makedonija. Toa e vetuvaweto {to Georgievski mu go ima dadeno na Xaferi - ne me interesira ni{to za Zapadna Makedonija, {to saka{ pravi so nea. Toa e dogovorot i normalno e {to Albancite go poddr`aa Trajkovski na izborite.

BOGOESKI: Georgievski, Dimovska, Xaferi i Ta~i imaa zaedni~ka sredba, letoto 1998 godina vo "Arabati baba te}e" kade {to se dogovara{e nivnoto koalicirawe. Na Xaferi mu se dopadnala platformata na VMRO-DPMNE koja Qub~o javno ja promovira{e vo nekolku intervjua i nastapi - deka Makedonija }e ja pravi [vajcarija na Balkanot. Xaferi bil voodu{even od toa deka takvata ideja se sovpa|a so negovite sfa}awa za Makedonija i taka e postignat toj "xentlmenski" dogovor za sorabotka na izborite vo 1998 godina. Idejnata i politi~kata platforma na dvete partii nema ni{to zaedni~ko so makedonskite interesi. Tuka e izvori{teto na seto ova {to sega ni se slu~uva. Qub~o ednostavno mu vetil na Xaferi deka ni{to ne go interesira za Zapadna Makedonija.

BOGOESKI: Granicata cvrsto ne e opredelena. S# }e zavisi od razvojot na nastanite na terenot. Ima{e mnogu karti i za "Ilirida" i za "Golema Albanija" i za "Golemo Kosovo". Tie edni so drugi ne se sovpa|aa, a toa govori za razli~ni gledawa na nositelite na tie proekti.

BOGOESKI: Da, aludiraj}i na podelbata za vreme na Vtorata svetska vojna. Toa e globalno dogovarawe, na~elna soglasnost me|u Xaferi i Georgievski.

BOGOESKI: Okolu 17 otsto od teritorijata na Republika Makedonija e pod kontrola na teroristite. Bez nikakov otpor od na{a strana tie osvojuvaat makedonski sela i postoi opasnost za 24 ~asa okupiranata teritorija da se udvoi. So ogled na toa {to nie ne gi {titime naselenite mesta soodvetno na voenata zakana, tamu kade {to `ivee isklu~ivo albansko naselenie dovolno e da istaknat albansko zname i da proglasat slobodna teritorija na t.n ONA.

BOGOESKI: Celokupnata voena i bezbednosna strategija i s# ona {to sega se pravi od na{a strana e nadvor od site voeni teorii, no i od praksata. Za ova ne mo`eme da gi obvinime pripadnicite na bezbednosnite sili, bidej}i tie rabotat pod komanda. Ne mo`ete vie na gerilci da im se sprotivstavite so tenkovi. Toa nikade go nema. Na gerilska borba se odgovara so gerilska borba. Izgubivme 35 pripadnici na ARM i na MVR, a stotina se povredeni. A kako zaginaa? Samo eden e zaginat vo direktna borba so teroristite vo seloto Brwarci, koga be{e ofanzivata vo Ara~inovo. Drugite se zaginati pri dvi`ewe od punkt do punkt - od zasedi ili od postaveni mini. A, postavuvaweto na na{i policiski punktovi se svede na ozna~uvawe na osvoenite teritorii na t.n. ONA. Kako {to teroristite osvojuvaat nekoe selo ili teritorija, taka nie stavame punkt i na{ite sili gi izlo`uvame da im bidat `iva meta na teroristite. Site `rtvi gi dadovme na toj na~in.

BOGOESKI: Nema nesoglasuvawe. Toa e politi~ka igra na Georgievski kako premier, Bo{kovski kako minister za vnatre{ni raboti i na Trajkovski kako pretsedatel. Iako vo javnosta izleguvaat so odredeni konfrontira~ki izjavi, vo su{tina nema nesoglasuvawe, za{to site se edinstveni vo neutvrduvaweto na voena strategija za odbrana na teritorijata. Site se povikuvaat na nekakov plan na pretsedatelot Trajkovski. Toj plan ne postoi. Toa e edna obi~na izmama, vturnuvawe na politi~kiot dijalog vo kabinetot na Trajkovski, odnosno tamu kade {to ne mu e mestoto. Spored Ustavot, mestoto na dijalogot e vo Ustavnata komisija, vo drugite komisii na Parlamentot, Vladata, a mora da se zeme predvid i u~estvoto na drugite politi~ki partii od opozicijata vo dijalogot, vklu~itelno i partiite na malcinstvata vo Makedonija. Formulata {to sega se sproveduva kaj Trajkovski jas ja narekuvam formula za konflikt, za menaxirawe vojna. Takva formula se primenuva{e vo Bosna, Hrvatska, na Kosovo. Smislata e da se ka`e i da se poka`e deka ne e mo`no da se postigne politi~ki dogovor. Toa e planot na Trajkovski, za potoa da vlezeme vo nova etapa od vojnata, a NATO da si najde opravdanie deka, ete, nie se obidovme da napravime s# {to mo`evme, no ne uspeavme.

BOGOESKI: Plan ne postoi. Postoi edna tehni~ka agenda za razgovori. Za da postoi plan, nego mora da go pravat relevantni politi~ki subjekti. Nie sega imame ~etvorica pretstavnici vo toj dijalog. Dvajca {to gi pretstavuvaat Albancite i dvajca {to gi pretstavuvaat Makedoncite. ^etvoricata se celosno suspendirani od legitimitet kaj narodot. Tie nemaat legitimitet ni kako partii ni kako li~nosti.

Vtoro, isklu~eni se drugite partii. Zo{to? Zatoa {to i koga bi se postignal nekakov pribli`no na~elen dogovor, toj nikako ne mo`e da bide valoriziran od instituciite na sistemot, nitu pak poddr`an od drugite entiteti vo Makedonija. Toj }e bide voved vo nova vojna od po{iroki razmeri. Toa se poznati formuli za predizvikuvawe i kontrolirawe na regionalni vojni.

BOGOESKI: Pod pritisok na me|unarodnata zaednica be{e vklu~en vo dijalogot za da go amortizira eventualniot udar na nezadovolstvo na preostanatite i vo Parlamentot i vo politi~kiot sistem. Toj be{e prisilen da vleze ili, grubo re~eno, da se amortizira opozicijata i da se pokrie su{tinata na proekcijata. Strategiska gre{ka na ovoj dijalog e negovoto prifa}awe voop{to, vo uslovi koga del od teritorijata e okupiran. Toa e prifa}awe pozicija na nepostoewe na dr`ava. So samiot ~in na formirawe na ~etvorkata vo politi~kiot dijalog, avtomatski e suspendiran teritorijalniot integritet i suverenitet na dr`avata.

BOGOESKI: Sakal ili ne, koga ve}e u~estvuva vo toa, mora da ja spodeli odgovornosta. Ne gi znam motivite za u~estvo, li~nite ili partiskite. No, bez razlika, ne mo`e da ja odbegnete odgovornosta koga u~estvuvate vo ne{to.

BOGOESKI: Se se}avam na taa izjava. Ne e soodvetno sega da se pravi sporedba me|u vladata na SDSM i vladata na VMRO-DPMNE. Fakt e deka ni{to ne se slu~uva preku no}. Fakt e deka i vo minatoto, ne samo za vreme na SDSM, tuku i od 1945 godina navamu, nie ne izgradivme nitu sistem na vrednosti, nitu makedonska nacionalna programa, nitu dr`avna strategija za toa kako da se razviva ovaa dr`ava. Partijata vo toj period, Sojuzot na komunistite, se potpira{e na dva postulati: prvo, negirawe na ulogata na crkvata, a crkvata be{e neraskinlivo vrzana so postoeweto na makedonskiot narod i vtoro, internacionalizmot kako nadnacionalna kategorija. Od site toga{ni jugoslovenski republiki i pokraini edinstveno makedonskata nema{e svoja nacionalna platforma.

BOGOESKI: Formiraweto na zdru`enite sili na vojskata i policijata pod komanda na Pretsedatelot ne e slu~ajno. Toa e napraveno za da mo`at elitnite edinici na MVR da se stavat pod direktna kontrola na Pretsedatelot. Zna~i, se izvlekuva eden del od nadle`nostite na MVR preku ona {to go vikame zdru`eni sili na Armijata i policijata. Akcija na elitnite edinici na MVR bez naredba na Pretsedatelot sega e nevozmo`na i tie vo momentov ne se upotrebuvaat, osven za punktovite. Zna~i, nema naredba za kontakt-borba.

BOGOESKI: Ako sakate ne{to da iskomplicirate, da pokriete nekoja odluka, }e formirate koordinativno telo, komisija. Spored Ustavot, Pretsedatelot e vrhoven komandant. Po predlog na na~alnikot na General{tabot toj e dol`en da izdade naredba za upotreba na voenite sili. Sega e zgolemena odgovornosta, no i ingerenciite, bidej}i ima edinici na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti pod komanda na zdru`eniot {tab. Toa e u{te edna indikacija deka ima druga cel. Celta e da se otstapat teritorii i samo treba da se odglumi deka nie se sprotivstavuvame i se obiduvame da najdeme politi~ko re{enie. Niedna zemja vo svetot ne prifa}a dijalog koga ima okupirani teritorii. Edinstven odgovor vo takvi situacii e dr`avata da se organizira i da si gi oslobodi teritoriite. Dijalog za politi~ki, gra|anski, ~ovekovi prava ne mo`e da se vodi koga ste okupirani. Prvo {to treba{e da se napravi be{e teoristite da bidat voeno porazeni. A vi tvrdam, bez razlika na sostojbite vo Vladata, dokolku im be{e dopu{teno na edinicite da postapuvaat vo soglasnost so profesionalnite pravila, nie mo`evme mnogu efikasno da se soo~ime so voenata zakana. Me|utoa, nikoga{ ne be{e izrazena `elba ni od Premierot ni od Pretsedatelot toa da se napravi. Tokmu poradi toa, Tetovo e pod zakana i }e bide prviot glaven grad na privremenata vlada na t.n ONA. Stanuva s# pote{ko voeno da go re{ime problemot i ovoj dijalog e, me|u drugoto, kupuvawe vreme koe im e potrebno na teroristite za da okupiraat {to pove}e teritorii. Mirot vo takvi uslovi vodi kon vojna.

BOGOESKI: Nikoj ne mo`e da me ubedi deka ova {to sega se slu~uva e slu~ajno ili od neznaewe. Ova e prepoznatliva formula, normalno poddr`ana i od nadvor, kako se predizvikuva konflikt, kako toj se kontrolira i kako se postignuvaat politi~kite celi od toj konflikt. Za `al, epilogot }e bide tragi~en. ^asovnikot ni ot~ukuva nadolu. ]e dojdeme vo situacija da ne mo`eme ni{to da napravime za da ja spasime dr`avata.

BOGOESKI: Laboratoriite vo Ara~inovo se obi~na izmama na neuki lu|e, me|u koi i na ministerot Bo{kovski, dadena za propagandni celi. Vo Ara~inovo nema laboratorii za droga. Ako ima{e, zo{to sega koga vlegoa vo Ara~inovo, ne poka`aa nitu edna. Tamu ima mnogu li~nosti {to se vklu~eni vo narko-biznisot, nelegalnata trgovijata so droga, no nikoj ne e lud da gradi laboratorija kade {to `ivee. Toa se lu|e so koi sorabotuva Bo{kovski. Lu|eto na DPA gi vnesoa pripadnicite na t.n ONA vo Ara~inovo. Vo Ara~inovo ima{e `estok otpor od naselenieto. Toj otpor go skr{i DPA i ministerot Bo{kovski, za potoa toj da se fali deka }e go osvojuva.

No, policijata odamna ima{e informacii za {vercot so oru`je. Vie sigurno znaete za akciite na policijata vo stru{kite sela Radoli{ta, Vele{ta i vo drugi mesta vo Zapadna Makedonija, pa slu~ajot so paravojskata itn. Silite za bezbednost sekojdnevno patroliraa na terenot prezemaj}i akcii vo koi se pronajde ogromno koli~estvo oru`je, eksplozivni napravi, sanitetski materijali. Seto toa govore{e za podgotovki na toga{nite t.n. albanski paravoeni formacii.

BOGOESKI: Naprotiv, akciite bea potpolni efektivni, zatoa {to bea razbieni formaciite koi go organiziraa paravoenoto dejstvuvawe vo Makedonija. No, vladata na SDSM vo toj period i pretsedatelot Gligorov, za da se odr`at na vlast, imaa mnogu toleranten odnos kon tie aktivnosti na Albancite. Po sekoja na{a akcija ima{e reakcija od PDP, odnosno od koalicioniot partner na SDSM. Toga{ nikoj od osudenite za poseduvawe oru`je ne ja izdr`a predvidenata kazna zatvor do kraj. Toa ne e rabota na MVR. Efektot na dejstvuvaweto na silite za bezbednost e nikakov, ako Vladata ne saka da go sproveduva Ustavot.

BOGOESKI: Vo MVR s# u{te dominantnata struktura vo ovaa smisla e normalna. MVR e hierarhiski struktuiran organ. S# zavisi od ministerot. Koja bilo akcija ministerot mo`e da ja popre~i, zabrani ili da ja suspendira. Ako Ministerstvoto se stava vo funkcija na realizacija na politi~kiot dogovor me|u Georgievski i Xaferi, normalno deka }e imate vakov epilog. Operativcite se ~uvstvuvaat nemo}ni, za{to {to i da prezemat protiv kriminalcite, zavr{uva so nivno osloboduvawe. Ne mo`am da frlam vina vrz MVR kako institucija, bidej}i gi poznavam lu|eto i znam deka se krajno razo~arani od sostojbite.

BOGOESKI: Spored Ustavot, klu~na uloga ima Premierot, Vladata. Na predlog od Premierot se nazna~uva ministerot i toj ja sproveduva politikata na Premierot koj e celosno zapoznat so sekojdnevnite aktivnosti na ministerot za vnatre{ni raboti kako i na funkcionerite koi gi nazna~uva Vladata po predlog na Bo{kovski. S# drugo vo taa hierarhiska postavenost e nemo}no da napravi {to i da e. Reketarskite grupi rabotat pod patronat na premierot Georgievski. Bo{kovski e samo izvr{itel. Se slu~uva lu|e da gi prijavat reketarite i ovie grupacii da bidat fateni na lice mesto, no po barawe na Bo{kovski da bidat oslobodeni.

BOGOESKI: Ne samo {to imaat vrska, tuku tie se najdirektno zavisni od ministerot za vnatre{ni raboti i od Premierot.

BOGOESKI: Najdirektno. Celta e pribirawe na reket - i politi~ki i finansiski. Sekoj politi~ki protivnik e izlo`en na maltretirawe od kriminalni grupi poddr`ani od MVR. Ministerot Bo{kovski e samo operator na politikata na Georgievski.

MS: Kade Vie ja locirate vinata za slu~uvawata vo dr`avava - vo MO, vo MVR, kaj Pretsedatelot ili kaj Premierot?

BOGOESKI: Klu~niot problem e premierot Georgievski i negoviot dogovor so Xaferi. S# drugo e operacionalizacija na toj dogovor. Premierot glumi deka saka vojna, a vo su{tina ne saka, zatoa {to ima `elba sostojbite da bidat tokmu vakvi kakvi {to se. Ako ne e taka, toj nema{e da dozvoli da bidat okupirani teritorii. Navreme be{e informiran za ova {to se slu~uva. Sega glumi deka e iznenaden. Za toa postojat pi{uvani informacii. Duri i za Tanu{evci postojat pi{uvani informacii od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Toga{ minister be{e Dimovska. Informaciite od Dimovska bea dostavuvani do pretsedatelot Trajkovski. Vo niv se pi{uva{e deka toa {to se slu~uva vo Tanu{evci ne e ni{to seriozno, tuku deka stanuva zbor za mra~ni srbokomunisti~ki strukturi koi sakaat da ja destabiliziraat Vladata. No, tie mnogu dobro znaeja {to se slu~uva.

BOGOESKI: Da. No, toa e isto. Ne pravete razlika me|u Pretsedatelot i Premierot. Trajkovski e dol`en da gi izvr{i obvrskite koi gi ima prezemeno pri negoviot izbor za pretsedatel.

BOGOESKI: Dvajcata se obvrzani preku dogovorot so Xaferi i Ta~i. I edniot i drugiot go posakuvaat ova {to ni se slu~uva. Verojatno se se}avate na izjavata na Xaferi pred sozdavaweto na poslednava Vlada - ako padne Georgievski, Makedonija }e plati visoka bezbednosna cena.

BOGOESKI: Ona {to go raboti Premierot vo uslovi na vojna e vistinsko ograbuvawe na voeniot Buxet, kako na primer kupuvawe na nesoodvetno oru`je za vojuvawe so gerilski grupacii. Profitot odi li~no vo racete na premierot Georgievski. Drugite ne mo`am da gi obvinam za profiterstvo, bidej}i rabotat so nego i nikoj ni{to ne mo`e da napravi bez negov potpis.

BOGOESKI: Na po~etokot bevme premnogu sposobni, no i sega ako se ima volja mo`eme. Ne ni trebaat pove}e od dva meseca za Makedonija da bide is~istena od teroristite.

BOGOESKI: Ova {to sega se slu~uva na Balkanot }e trae vo narednite 15 - 20 godini i }e zavisi i od doma{nite sili, no i od me|unarodnite igra~i. Na NATO mu treba konfliktot. Zatoa tolku silno im dade poddr{ka na Xaferi i na preostanatite. Nim im trebaat li~nosti koi }e igraat uloga na promotori na konflikti. Po izvesno vreme }e go izlo`at Georgievski na rizik, kako {to go napravija toa so Milo{evi}, i }e go proglasat za simbol na zloto. Zapadot }e go obvini za genocid i }e go odvede vo Hag. Pretstavnici od NATO i na Milo{evi} mu velea da go brani integritetot na Jugoslavija, kako {to sega velat i za Makedonija, pa duri i so voena sila. No, go izigraa Milo{evi}. Ako brzo se odvivaat nastanite okolu konfliktot vo Makedonija, Georgievski mo{ne skoro }e sedne vo Hag.