|
KOMENTAR Gledano odnadvor USTAVEN PAZAR ILI KOJ NI GI BRANI NACIONALNITE INTERESI? Pi{uva: Slavko MANGOVSKI Se dobli`uva denot koga Premierot i Pretsedatelot na Republika Makedonija }e si go ispolnat vetuvaweto dadeno na albanskite koaliciski partii i }e ja potpi{at promenata na Ustavot. Pred toa da se slu~i, se razbira, }e prisustvuvame na malku teatar kade DPMNE, vo podgotovka za slednite izbori, }e bide GLAVNATA PARTIJA {to }e se sprotivstavuva na promenite. Ajde da vidime koi se pregovara~ite za na{iot Ustav i spored toa kakov }e bide rezultatot. Qub~o Georgievski. Doka`an bugaroman, koj ve}e treta godina vladee neprikosnoveno. Vreme e da mu izmislime prekar, kako na primer "balkanska lisica" ili "teflonskiot Bugar". Glavna karakteristika na negovoto vladeewe se serijata predavstva i skandali, nikoj ne mo`e da doka`e deka toj e vme{an, iako site toa go znaat. Posledniot podvig mu be{e fantasti~niot poteg so koj si ja podeli odgovornosta so SDSM za slednite promeni na Ustavot, koi im gi veti na Xaferi vo zamena na politi~ka poddr{ka za vreme na poslednite pretsedatelski i lokalni izbori. Sosema verodostojni se i glasovite deka ovaa vojna be{e inscenirana me|u nego i Xaferi za Makedoncite da se prinudat na oststapki.Branko Crvenkovski. Lider bez vizija, pretsedatel na partija koja vo zavisnost od politi~kite vetrovi ~as e leva, ~as desna, pretsedatel na partija koja za vreme na svoeto vladeewe go predade makedonskoto ime i zname. So vleguvaweto vo "Vladata na spas" na Georgievski poka`a i nevidena naivnost prezemaj}i ja delumnata (a mo`ebi i celata – vremeto }e poka`e) odgovornost za neminovnite promeni na Ustavot, ne{to na koe se protivi skoro celiot makedonski narod. Nema indikacii deka znae koi se makedonskite nacionalni interesi, a sigurno taka se odnesuva i vo pregovorite. Negovata taktika za prodavawe na makedonskite interesi sekoga{ bila "poarno {to bilo otkolku vojna".Boris Trajkovski. Pion na Premierot, bez nikakva ~uvstvo za makedonstvo, verojatno eden od glavnite vinovnici za pogubnata voena strategija. Toj }e napravi taka kako {to }e mu ka`at onie koi go instaliraa na toa mesto (Qub~o i Xaferi).Arben Xaferi. Nepomirliv borec za albanskite nacionalni interesi, inteligenten i lukav politi~ar, nesomneno eden od najsilnite albanski lideri na Balkanot, po~ituvan i vo stranstvo. Neprikosnoven pregovara~ koj bara 20 za da dobie pet. Na svoja strana, kako sredstvo na pritisok, ja ima i t.n. ONA koja vo momentov okupira okolu 17 otsto od makedonskata teritorija i koja poka`a deka lesno mo`e da dobie u{te tolku. Vo slu~aj makedonskata strana da odbie da go potpi{e dogovorot, voeno }e se okupira zapadna Makedonija.Imer Imeri. Albanski nacionalist, borec za albanskite nacionalni interesi, nema da popu{ti dodeka ne se zadovoleni poznatite albanski barawa na koi }e se dodadat i drugi, so ogled na nivnata zasilena voena pozicija. Krajna cel sekako }e bide: ako ne mo`e `ivot zaedno, toga{ neka bide podeleno.Demokratija i diktatura Aleksandar Tortevski za "Dnevnik": Postoi edna zakonitost vo razvojot na demokratijata kaj site dr`avi koi se nao|aat na ista geografska {iro~ina kako Makedonija, a toa e diktaturata. Turcija, Grcija, Portugalija, [panija, Brazil, Argentina i ^ile eden del od patot kon zapadnite razvieni demokratii moraa da go pominat preku privremena zabrana na politi~kiot pluralizam i negova zamena so diktatura. Za seto vreme dodeka vo ovie dr`avi vladeeja diktatorite ili voenite hunti na gra|anite im be{e zabraneto politi~ko dejstvuvawe, partiite ne bea dozvoleni, a celokupnata energija vo dr`avata be{e naso~ena kon razvojot na ekonomijata i dobivawe odredeni naviki na gra|anite. Gra|anite moraa da se odviknat od noseweto oru`je, vo to~no odredeno vreme moraa da go frlaat smetot, moraa da gi is~istat sopstvenite dvorovi, a neizdavaweto smetka za koja bilo usluga i nepla}awe danok najstrogo se kaznuva{e. Vo odreden period (jas bi go narekol period na sozdavawe elementarni pretpostavki za demokratija) i po drasti~no namaluvawe na nevrabotenosta, a zgolemuvawe na platite, vojskata se povlekuva{e i vlasta se dobiva{e na demokratski sprovedeni izbori, po {to site ovie dr`avi postignaa ogromna vnatre{na, kako politi~ka, taka i ekonomska stabilnost. Mo`ebi izgleda ~udno, no spored mene navistina e mo{ne te{ko funkcioniraweto na pove}epartiski sistem vo uslovi na re~isi 50-procentna nevrabotenost i so prose~na plata od okolu 300 gm. Mo{ne te{ko funkcionira demokratijata koga rabotnoto mesto i golata egzistencija zavisat od pripadnosta na odredena politi~ka grupacija i nejzinata pobeda na izborite. Vo takvi uslovi izborite ne se sfa}aat kako sredstvo za ostvaruvawe odredeni politi~ki interesi, tuku kako sredstvo za obezbeduvawe gola egzistencija {to samo po sebe ja devalvira potrebata od postoewe na pove}epartiski sistem. Za sre}a, Makedonija nema proamerikanska armija i oficeri {koluvani vo SAD, pa i prakti~no ne postoi opasnost od voveduvawe diktatura i ponatamu vo Makedonija predmet na politi~ki pregovori }e bidat raboti za koi nikade vo svetot ne se pregovara. I ponatamu }e pregovarame za potrebata za vra}awe na oru`jeto pri {to pretstavnicite na albanskite partii }e n# ubeduvaat deka oru`jeto e tradicija vo sekoja albanska ku}a i deka nelegalnoto poseduvawe oru`je ne treba da se kaznuva. I ponatamu od legalizacijata ili urivaweto na divogradbite }e zavisat me|unacionalnite odnosi ili pak prisilnata naplata na danok vo nekoi op{tini }e se smeta za akt direktno naso~en protiv so`itelstvoto i me|uetni~kata tolerancija. |
|