VERATA NA[A RISJANSKA Golemite Hristovi apostoli "NE @IVEAM JAS, TUKU HRISTOS @IVEE VO MENE" Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA
D enovive Makedonskata pravoslavna crkva gi proslavuva golemite propovednici na Bo`joto Slovo, sinovite na Svetlosta, o~evidcite na spasitelnoto delo na Gospod Isus Hristos, slavnite Hristovi apostoli. Tie se nepresu{en izvor na na{ate sveta vera i svedoci na na{ata makedonska istorija. Sveti ap. Pavle, zaedno so Sv. Luka, Sila i Timotej, so svojata propoved na Svetoto evangelie vo Makedonija "ovekove~il edna zemja, eden narod. Otvoril novo nebo za Makedonija". Na 12 juli im se oddava po~it na golemite Hristovi apostoli, Sveti Petar i Pavle, a na 13 juli se slavi Soborot na 12-te slavni Hristovi apostoli i povtorno Sveti ap. Pavle.Prvoprestolni me|u Hristovite u~enici se Svetite apostoli Petar i Pavle. HRISTOVATA KARPA Sveti ap. Petar, sin na Jona, brat na Sveti ap. Andrej prvopovikaniot, e roden vo gradot Vitsaida. Bil ribar. Se vikal Simon, no Gospod Isus Hristos go narekol Kifa, {to zna~i Petar – kamen (karpa): "Ti si Petar i na toj kamen }e ja izgradam crkvata Svoja, i vratite na pekolot nema da ja nadvladeat". Toj e prv od u~enicite koj so silna vera (cvrsta kako kamen), go poznal Gospod i mu rekol: "Ti si Hristos, Sinot na `iviot Bog" (Sv. ev. po Matej). Iskreno se kael za svojot golem grev {to otka`al deka go poznava Hristos, koga bil izdaden od Juda. No, Bog mu prostil. Toj hrabro go propovedal Sv. evangelie i po negovata prva propoved vo Erusalim, se krstile 3.000 lu|e, a po vtorata propoved - 5.000 lu|e. Propovedal vo Palestina i Mala Azija, vo Ilirija i Italija. Pravel ~uda, le~el bolni. Go voskresnal devoj~eto Tavita i za spomen na toa ~udo vo Svetata zemja e izgraden manastir. Car Irod go frlil Apostolot vo zatvor, no bo`jiot angel mu gi ottrgnal verigite od racete. Toj prodol`il da go propoveda Svetoto evangelie. Carot Neron, vo Rim, go osudil Sveti ap. Petar da bide raspnat na krst. Apostolot gi izmolil xelatite da go raspnat naopaku, za{to smetal deka e nedostoen da umre kako Hristos. Bog go oven~al so besmrten venec na slavata. Postradal 67-ta god., vo isto vreme so Sveti ap. Pavle. Sveti ap. Pavle e roden vo gr. Tars, vo Mala Azija. Se vikal Savle. Bil u~en farisej i gonitel na hristijanite. Na pat kon gr. Damask "naedna{ go obzede svetlina od neboto", oslepel, padnal na zemjata i slu{nal glas od neboto: "Savle, Savle, zo{to Me goni{ ?... Jas sum Isus, Kogo Go goni{ ti". Vo Damask, ap. Ananie, ispraten od Boga, mu pomognal da progleda, go krstil i e nare~en Pavle. Toj poveruva vo Boga i stanal revnosen propovednik i branitel na hristijanskata vera. Evreite re{ile da go ubijat Pavle, no hristijanite go spu{tile po yid i toj prodol`il da go propoveda hristijanstvoto od granicite na Arabija do [panija, kako i me|u neznabo`cite. Ja organiziral crkvata na mnogu mesta. Ni ostavil 14 poslanija. Dlaboko vo sebe go po~uvstvuval Boga i mo`el da re~e: "Ne `iveam jas, tuku Hristos `ivee vo mene". SINOVI NA GROMOT Za vreme na vladeeweto car Neron, Sveti Pavle bil ise~en so me~. Bog mu podaril ve~en venec na slavata. "Evangelieto na Hrista... toa e sila Bo`ja za spasenie za sekoj {to veruva ... bidej}i vo nego se otkriva pravdata Bo`ja" (Sveti ap. Pavle). Isus Hristos izbral 12 apostoli za da propovedaat: "prviot Simon, kogo go nare~e Petar; pa Jakov Zevedeev i brat mu Jovan na koi im dade ime Voanerges, {to zna~i: sinovi na gromot; potoa Andrej, Filip, Vartolomej, Matej, Toma, Jakov Alfeev, Tadej, Simon Kananit i Juda Iskariotski, koj Go predade" (Sv. ev. po Marko). Gospod i negovite u~enici ja propovedaa spasonosnata vera i vistinska qubov: da se sakame eden so drug "no ne kako Kain, koj{to be{e od lukaviot i go ubi brata si". Eve kako zavr{ija ovie golemi i verni Hristovi apostoli: Andrej – raspnat, Petar – raspnat naopaku, Jakov Zevedeev – ise~en, Jakov Alfeev – raspnat, Jovan Bogoslov – upokoen ~udno, Filip – raspnat, Vartolomej – raspnat, odran, pa ise~en, ap. Matej (evangelist) – izgoren, Tadej – raspnat, Simon Zilot – raspnat, ap. Matij – kamenuvan i mrtov ise~en so sekira, Pavle – ise~en so me~. Tie ja pobedija "smrtta koja Bog ne ja sozdal". |
|