SVEDO[TVA

Istorijata ne e samo minato

VLIJANIETO NA MAKEDONCITE VRZ INDISKOTO SLIKARSTVO I LITERATURA

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Lavot, kako likoven simbol, Indijcite go prifatile od Makedoncite i ova denes go tvrdi poznatiot indiski istori~ar d-r Ranaxit Pal.
  • Postoi golema verojatnost deka likovite od edna indiska srednovekovna drama, napi{ana na jazikot sanskrit, vsu{nost gi pretstavuvaat Aleksandar Makedonski i lu|eto od negovata okolina!

Poznatiot indiski istori~ar d-r Ranaxit Pal, smeta deka najpoznatoto drevno indisko umetni~ko delo (Stolbovite na kralot Asoka) bilo podignato od Aleksandar Makedonski. D-r Pal smeta deka toa se vsu{nost poznatite oltari {to Aleksandar svoevremeno gi podignal vo ~est na bogovite vo Indija, a deka kralot Asoka, pedesetina godini podocna, samo gi prepravil ovie oltari i deka taka nastanale Stolbovite na Asoka.

Pretstava na lavovite na Sarnat stolbot vo Indija - motiv kakov {to nemalo pred toa vo indiskata umetnost i za koj se smeta deka e prifaten od Makedoncite

Inaku, eden od prvite zapadni istra`uva~i koi gi zabele`ale Stolbovite na Asoka bil Angli~anecot Tomas Korjat (Thomas Coryat). Toj do{ol vo Delhi vo 1616 godina, kade videl eden od stolbovite, {to pred toa tamu bil prenesen. Korjat bil impresioniran i voshiten od ovoj stolb. Interesno e toa {to toj vedna{ izjavil deka stolbot e podignat od Aleksandar Makedonski vo ~est na pobedata na indiskiot kral Por. Imeno, vo toa vreme zapisite na stolbovite s# u{te ne bile de{ifrirani i duri podocna se videlo deka tie se napi{ani od kralot Asoka. No, iako se napi{ani od ovoj kral, toa ne zna~i deka tie se podignati vo negovo vreme, kako {to vpro~em smetaat pove}e nau~nici.

Kone~no, d-r Pal tvrdi deka nikoj drug vo Indija ne mo`el da podigne takvi spomenici pred Asoka, osven Aleksandar Makedonski. Toa, spored d-r Pal, e dokaz deka famoznite oltari {to Aleksandar gi izgradil vo Indija (a koi naedna{ is~eznale), vsu{nost se Stolbovite na Asoka. Vo vrska so ova d-r Pal pi{uva:

"Nevozmo`no e i da se pomisli deka koj i da bilo drug, osven Aleksandar, bi mo`el da podigne tolku golem stolb od vremeto pred vladeeweto na Asoka. Ima malku somnevawe deka stolbot vo Delhi, na koj e zapi{an sedmiot edikt na Asoka, vsu{nost e eden od izgubenite oltari na Aleksandar Veliki" (D-r Ranajit Pal: "The Altar of Alexander now standing at Delhi", cit. delo).

LAVOT VO INDISKATA UMETNOST

D-r Ranaxit Pal ja analizira i umetnosta na Sarnat-stolbot (Sarnath pillar), koj se smeta za remek-delo vo umetnosta na drevna Indija. Konkretno d-r Pal ja analizira pretstavata na lavovite na ovoj stolb. Vo vrska so toa d-r Pal potsetuva deka lavovite vo likovnite pretstavi na drevna Indija bile uvezen motiv.

Sli~no smeta i eden od najgolemite poznava~i na indiskata umetnost Alfred Fou~er (Alfred Foucher), koj pi{uva deka lavot kako umetni~ka pretstava nema svoja tradicija vo isto~niot del na Indija, tuku samo vo zapadniot, kade {to i se slu~il dopirot so kulturata {to ja donel Aleksandar Makedonski (D-r Pal, cit. delo).

[to se odnesuva do d-r Pal, toj ja potencira ulogata na lavovite vo umetnosta na drevna Makedonija, pri {to zaklu~uva deka Aleksandar Makedonski bil toj {to im ja pretstavil na Indijcite umetni~kata pretstava na lavot kako simbol. Toj potsetuva deka i Filip Vtori Makedonski svoevremeno podignal spomenik so lav za da ja ovekove~i pobedata kaj Heroneja, pa pretpostavuva deka takvi stolbovi podignuval i Aleksandar za da gi ovekove~i svoite pobedi vo Indija. Vo vrska so seto ova d-r Pal pi{uva:

"Lavot e uvezen element vo indiskata umetnost. Od druga strana lavot kako simbol bil favoriziran vo Mikena. Toj isto taka imal golemo zna~ewe i za Makedoncite. Koga Filip sakal da ja ovekove~i golemata makedonska pobeda kaj Heroneja, toj tamu postavil statua na lav. Poradi toa mnogu e verojatno deka negoviot slaven sin isto taka podignal stolbovi so lavovi vo Indija. Se znae deka toj sekoga{ nosel so sebe mal zlaten lav" (D-r Ranajit Pal: "The Altar of Alexander now standing at Delhi", cit. delo).

Deka lavovite na stolbovite na Asoka pretstavuvaat direktno vlijanie od kulturata {to Aleksandar Makedonski ja pretstavil vo Indija, pi{uva i istori~arot Xon Mar{al. Toj pi{uva deka lavovite na Stolbovite na Asoka pretstavuvaat nova era vo indiskata umetnost, koja nema svoi domorodni prethodnici. Toj potencira deka nivnata ekspresija, avtenti~en duh, kanonski zasnovana forma i stilizacija naveduvaat na silna helenisti~ka inspiracija ("Cambridge History of Ancient India", ed. E.J. Rapson).

I vo knigata "Periodot na Nanda i Maurja" pi{uva deka lavovite na Stolbovite na Asoka bile sosema razli~no izvedeni od dotoga{nite umetni~ki pretstavi vo Indija. Ovde ~itame:

"Umetnosta pretstavena preku ovie lavovi koi polzat pripa|a na razli~en svet na koncepcija i na izvedba, na stil i na tehnika, koi se mnogu poslo`eni, urbani i civilizirani. Vo niv nema ni{to arhai~no i primitivno... Inspiracijata za ovaa umetnost sigurno deka doa|a odnadvor" ("Age of the Nandas and Mauryas", Motilal Banarasidas, 1967, p. 376).

I indiskiot istori~ar Niharanxan Rej (Niharranjan Ray) pi{uva deka lavovite na Stolbovite na Asoka se tesno povrzani so helenisti~kata umetnost, t.e. so umetnosta {to tokmu Aleksandar Makedonski ja donel vo Indija.

Poznatiot sovremen biograf na Aleksandar Makedonski, V. Tarn odi u{te podaleku i zaklu~uva deka imperijata na Asoka nemalo ni da se pojavi ako ne bil Aleksandar Makedonski. Toj ja potencira ulogata na Aleksandar Makedonski vo {ireweto na budizmot. Vo svojata kniga "Aleksandar Veliki", Tarn pi{uva:

"Aleksandar indirektno ja sozdal imperijata na Asoka i go ovozmo`il {ireweto na budizmot" (W.W.Tarn: "Alexander the Great", Paperback, June 1948, Ares Pub; ISBN: 089005388X).

Kulturnoto vlijanie na Makedoncite vrz budizmot se ogleduva i vo slikarstvoto i literaturata. Po vospostavenite kontakti pome|u helenisti~kata (glavno makedonsko-gr~ka) kultura i indiskata, za prv pat vo Indija po~nal da se slika likot na Buda vo forma na ~ove~ki lik. Ova se smeta kako direktno vlijanie od kulturata {to Aleksandar Makedonski ja pretstavil vo Indija.

MAKEDONCITE VO INDISKATA SREDNOVEKOVNA LITERATURA

[to se odnesuva do povrzanosta na Makedoncite so indiskata literatura i ovde interesni istra`uvawa ima izvr{eno spomenatiot indiski istori~ar d-r Ranaxit Pal. Toj ja analizira sodr`inata na edna indiska srednovekovna drama napi{ana na jazikot sanskrit. Naslovot na dramata e "Mudrarak{asa" (Mudrarakshasa), {to vo prevod zna~i "Prstenot so pe~at na Rak{asa". Za Rak{asa se znae deka bil dreven indiski politi~ar. Iako definitivnata verzija na ovaa drama nastanala nekade okolu devettiot vek, d-r Ranaxit Pal naveduva dokazi deka nejzinata sodr`ina e mnogu postara. Toj smeta deka sodr`inata na ovaa drama poteknuva nekade od vremeto na po~etocite na dinastijata Maurja, t.e. okolu vremeto na Aleksandar Makedonski i deka taa e posvetena tokmu na ovoj makedonski car. Iako likovite od dramata imaat poinakvi imiwa, nekoi od niv napadno potsetuvaat i se poklopuvaat so likovite od najbliskoto opkru`uvawe na Aleksandar Makedonski (se razbira, vklu~uvaj}i go i samiot nego), kako i so nekoi nastani od vremeto na negoviot prestoj vo Indija, no i podocna. Vo dramata e spomnat i samiot ^andragupta, koj (spored avtorot na dramata) poka`al golem respekt kon Aleksandar Makedonski. Zadr`uvaj}i se najnapred na naslovot na dramata, d-r Pal pretpostavuva deka prstenot so pe~at {to ovde e spomnat, mo`e da go pretstavuva poznatiot prsten {to Aleksandar Makedonski pred smrtta mu go dal na Perdika kako na svoj naslednik, t.e. deka naslovot na ovaa drama se odnesuva tokmu na toj prsten. Ponatamu, spored eden del od sodr`inata na dramata, d-r Pal pretpostavuva deka na Aleksandar Makedonski mu se podgotvuval atentat vo Vavilon so toa {to vrz nego trebalo da se sru{i mehani~ki upravuvanata porta pod koja trebalo da pomine. Vsu{nost, takvite atentati bile poznata praktika na Vaviloncite. Vo dramata "Mudrarak{asa" tokmu toa mu se slu~ilo na eden od likovite i poradi toa d-r Pal pretpostavuva deka taka trebalo da zavr{i i Aleksandar, dokolku ne bil predupreden od Haldeancite da vleze vo Vavilon od drugata strana na gradot. Vo vrska so seto ova d-r Ranaxit Pal pi{uva:

"Vo ovaa drama Parvakata (lik od dramata, z.m.) e ubien otkako pominal pod mehani~ki upravuvanata porta. Dali ova mo`eme da go povrzeme so predupreduvaweto na Haldeancite koi do{le kaj Aleksandar i go zamolile da vleze vo Vavilon od isto~nata strana? Dali postoel zagovor Aleksandar da bide ubien na ist na~in preku urivaweto na portata?" (D-r Ranajit Pal: "New Hints from Sanskrit Literature", cit. delo).

Vo prodol`enie d-r Pal naveduva i drugi indicii, spored koi, likovite od dramata "Mudrarak{asa" se poklopuvaat so likovi od bliskata okolina na Aleksandar, pa duri poso~uva na faktot {to me|u nekoi od nivnite imiwa postoi o~igledna sli~nost. Vo prodol`enie d-r Pal pi{uva:

"Bagurajana (lik od dramata, z.m.), koj go {pionira svojot gospodar, mo`ebi e Bago pomladiot (lice od bliskata okolina na Aleksandar, z.m.), koj bil obvinet deka e {pion. Imeto na Stanakala{a ednostavno go pretstavuva Kalisten koj verojatno bil `rtva na nesre}niot splet na okolnosti. Neumerenoto tro{ewe na bogatsvoto od strana na ~uvarot vo dramata uka`uva na dejnosta na Harpal" (d-r Pal, cit. delo, isto kako prethodnoto).

D-r Pal pi{uva deka vo ovaa drama e spomnat i Oksart (pod drugo ime), kako i negovata }erka (Roksana). Vo prodol`enie toj naveduva i drugi likovi i nastani od ovaa stara indiska drama, koi se poklopuvaat so likovite i nastanite od bliskoto okru`uvawe na Aleksandar Makedonski. Za onie delovi od dramata koi ne se poklopuvaat celosno so istoriskite nastani,

d-r Pal smeta deka dopolnitelno bile dodavani ili menuvani niz podocne`nite vekovi, za {to nudi i svoi dokazi.

Od seto dosega izneseno mo`e da se zaklu~i deka Makedoncite ostavile zna~itelen beleg i vo budizmot, kako i vo indiskata kultura voop{to. Sekako deka istra`uvawata vo ovaa nasoka treba pointenzivno da prodol`at.

Na krajot, vo vrska so celokupnoto vlijanie na Aleksandar Makedonski vrz indiskata kultura, namesto zaklu~ok, }e ja preneseme konstatacijata na indiskiot istori~ar d-r Ranaxit Pal, koj pi{uva:

"Aleksandrovoto vistinsko nasledstvo ostanuva skrieno. Negovoto direktno vlijanie vo Indija ne is~eznalo so generacii, tuku bilo prevzemeno i preuredeno vo ruvoto na Asoka. Mnogu e verojatno deka istra`uvawata vo reonot Topra }e otkrijat ostatoci od Alekaandar {to }e bide nastan od izvonnredno zna~ewe za svetskata istorija" (D-r Ranajit Pal: "The Altar of Alexander now standing at Delhi", cit. delo).

(Prodol`uva)