Patriotizmot ne e ne{to {to mo`e da se kupi na pazar - toa e vrednost {to se nasleduva od roditelite koi od sekoga{ si ja sakale i po~ituvale zemjata vo koja se rodile i si ja smetale za svoja Tatkovina. Toa e ~uvstvo na pripadnost kon narod koj se smeta za svoj. Toa e del od sekoj ~esen i nacionalno osvesten individualec, bez koj e sekade samo tu|inec, kako drvo bez koren. Toa e dol`nost so koja se `ivee i za koja se umira.

Patriotizmot kaj ~lenovite na MPO e amorfno ~uvstvo kon dvojna pripadnost. Tie se tragedija sama za sebe, koja trae nad 80 godini. Vo niv zaludno investiraa VMRO-DPMNE i Agencijata za iseleni{tvo od Makedonija, predvodeni od lu|e so ne~ista vizija za minatoto, sega{nosta i idninata na makedonskata dijaspora.

Vo "Makedonsko sonce" br. 366, vo rubrikata "Pisma", d-r Predrag Nikolovski so pravo se pra{uva: "Kade e sega MPO?".

Gospodine Nikolovski, ako ste i Vie eden od "najgolemite" Makedonci koi mislea deka spasot na Makedonija e vo racete na grupa neopredeleni i konfuzni Makedonci so zvu~no ime makedonsko, a srce bugarsko, toga{ zaludno se pra{uvate: "Kade se bogatite i vlijatelni MPO-vci? Tie se tamu, kade otsekoga{ si bile - vo svoite bugaro-makedonski crkvi niz Kanada i SAD i ottamu si gledaat seir nadevaj}i se deka naskoro }e im se ostvarat sonovite za "Slobodna i nezavisna Makedonija", se razbira pod Bugarija.

Vie pravilno konstatiravte deka "Tie zaveduvaa i oddale~uvaa lu|e so ubavoto ime, a vo osnovata vo poslednive godini imaa sprotivna funkcija vo odnos na imeto".

Gospodine Nikolovski, nie makedonskite iselenici od Kanada i SAD, dobro gi poznavame lu|eto od MPO i nikoga{ ne sme im zaviduvale na nivniot la`en patriotizam, nitu pak se zala`uvavme so nivnite sposobnosti da napravat ne{to za Makedonija. Tie otsekoga{ se zalagale da gi doka`at bugarskite korewa na makedonskiot narod, pa sega naedna{ }e se pretvorat vo spasiteli i promotori na Makedonstvoto? Toa {to predlagate: "Ako mol~ea sega, neka mol~at zasekoga{! Gi biva samo za piknici so zelnik", mislam deka e dobro re~eno, no tie ne go razbiraat toj "jazik".

Natamu, Va{eto pismo sodr`i polezni poraki, no i mnogu nesporedlivi primeri na patriotizam, kako na primer ovoj: "Za vreme na vojnata vo Hrvatska, emigracijata pomaga{e so propaganda, so oru`je, finansiski i so dobrovolci. Eden iselenik od Kanada ima{e doneseno cel avion so oru`je, a positnite od Evropa da ne se zboruva. Za `al, ni obi~nite ~lenovi na MPO ne se poka`aa, duri ni so sramotnata i nedostoinstvena, a za Makedoncite vo svetot tolku karakteristi~na pomo{ od po 10-50 dolari!".

Vo pravo ste d-r Nikolovski, no vie zaboravivte deka Hrvatite imaa sposobni nacionalni voda~i koi i pokraj site slabosti vo tie burni vremiwa uspeaja da gi obedinat iselenicite od predvoenata i povoenata era vo edna - hrvatska emigracija. Isto taka i okolnostite pod koi hrvatskoto iseleni{tvo se formira{e bea podrugi od na{ite. Hrvatskata emigracija otsekoga{ be{e i ostana vistinski hrvatski nacionalno opredelena, bez ogled {to eden nejzin del od predvoenite vremiwa be{e na stranata na Hitlera, no sepak sekoga{ vo interes na Hrvatska. I toa e nepobiten fakt.

Makedonskoto iseleni{tvo, pak, isto taka otsekoga{ bilo podeleno na "staro" i "novo", no so ni{to zaedni~ko me|u niv, {to bi n# izedna~ilo so gorespomnatite Hrvati. Ovoj fakt be{e poguben za razvojot na na{eto edinstvo, no i za Makedonstvoto kako nacionalno dvi`ewe, vo princip.

Tragedijata so iseleni{tvoto od Makedonija ima dlaboki korewa i datira od vremiwata koga silnite propagandi na Bugarite, Srbite i Grcite si go napravija svoeto - trojno ~uvstvo na pripadnost.

So ra|aweto na Republika Makedonija, po Vtorata svetska vojna, dadenite povolni uslovi go zapo~naa procesot na makedonskoto nacionalno samoosvestuvawe vnatre i nadvor od novata makedonska dr`ava. No, toj proces ne dopre do site segmenti na makedonskoto telo, osobeno do delovite vo stranskite zemji. Postaroto makedonsko iseleni{tvo i ponatamu si gi zadr`a svoite iskriveni veruvawa za svoeto nacionalno poteklo. Edni od niv se i dene{nite pripadnici na MPO, kako posledni Donkihotovci na prostorite od Kanada i SAD, zaedno so svoite bugaro-makedonski crkvi. Nivnata orientacija otsekoga{ bila i s# u{te e neprijatelski orientirana kon Makedonstvoto. Tie nikoga{ ne ja iskoristija dadenata prilika da go doka`at svojot makedonski patriotizam, za{to nivniot probugarski identitet e posilen.

Kako {to i sami znaete, po~ituvan Nikolovski, so promenata na politi~kiot vrv vo Makedonija, odnosno so doa|aweto na vlast na VMRO-DPMNE, se otpo~na so brzo pribli`uvawe kon makedonskoto iseleni{tvo, no vo toa se otide vo pogre{na nasoka. Veruvaj}i vo toa vo {to Vie veruvavte, odnosno deka parite i intelektualnata mo} le`at vo voda~ite na MPO, koi navodno gi dr`ele koncite na makedonskoto iseleni{tvo vo ovie dve najrazvieni i politi~ki najvlijatelni svetski sili, so site sredstva se zaigra na taa pogre{na karta. Toa dovede do zapostavuvawe i poni`uvawe na vistinskoto makedonsko iseleni{tvo, vo ~ii race e silata makedonska i bogatstvoto makedonsko. Vo taa akcija najmnogu se "istakna" sega{niot ambasador na Makedonija vo [vedska i Danska, gospodinot Martin Trenevski. Toj tolku se zaleta, {to na sekoj od voda~ite na MPO i na site za koi smeta{e (sosema naivno i neodgovorno) deka igraat nekoja uloga vo ovaa "Makedonska patrioti~eska organizacija", im obese orden okolu vratot za vreme na 2000 godi{nina na Hristijanstvoto. I ne samo toa. Kako nagrada za nivnata 80 godi{na antimakedonska dejnost, {irum Makedonija im bea organizirani izlo`bi, nastapi i {to u{te ne. Pri sekoe doa|awe vo Kanada i SAD, negovite doma}ini prvenstveno bea voda~ite na MPO, verni i dosledni sledbenici na notorniot makedonski ubiec Van~o Mihajlov - "Radko". Za vreme na godi{nite makedonski crkovno-narodni sobiri, gospodinot Trenevski , kako direktor na Agencijata za iseleni{tvo, sekoga{ be{e prezafaten so svoite probugarski prijateli od MPO. Nemu mu bea mnogu pova`ni Konvenciite na MPO odo{to makedonskite sobiri itn. So takvata pogre{na praksa i dene{nite voda~i na Agencijata prodol`uvaat, so nade` deka belki }e padne ne{to od vetenoto.

Gospodine Nikolovski, posledniot paragraf od Va{eto pismo osobeno me zagri`a, no i dlaboko me navredi, za{to i jas sum eden od makedonskite iselenici vrz koi go istresovte svojot neopravdan bes. Me navredi, za{to so nego doka`avte deka Ve zafati nekakva panika od polo`bata vo koj ja dovedovte Makedonija so svojata neodgovorna i detinska politika. Ima li denes nekoj od politi~arite koi ja vodat Makedonija vo kogo iseleni{tvoto mo`e da ima doverba? Ima li nekoja solidna organizacija vo koja ne se vme{ani racete na nekoi od onie koi ja ograbija potta na makedonskiot ~ovek? Ima li nekoja solidna i seriozna programa za izlez od polo`bata vo koja se najde na{ata Tatkovina, a vo koja ne se zame{ani prstite na razni evropski i drugi emisari so nivni interesi?

Za da go pojasnam gore re~enoto, go naveduvam i sporniot paragraf od Va{eto pismo, koj glasi:

"Za `al i mnogute drugi Makedonci niz svetov koi ne se ~lenovi na organizacija so taka ubavo ime, ne qubat da gledaat podaleku od svojata ~inija! Toa se onie {to se bez karakter, bez sloboden duh, {to nemaat nitu hrabrost nitu intelekt. Takvite ne mu pomagaat na ~ovek vo maka, a sudbinata na narodot ne gi interesira. Nemaj}i um ne znaat deka i sebe si odmagaat i se osiroma{uvaat. Site vredni lu|e vo svetov vnimavaat i na drugi lu|e, no i na svoite koreni. Zatoa e razbirlivo sega ~ovek da o~ekuva da se zaboravat site podelbi ili da se sovladaat, da se slu{ne i da se po~uvstvuva vlijanieto i energijata od sekoj na{ ~ovek vo svetot, da se vidat stoticite iljadi vo Toronto, Detroit, no i vo Avstralija, Evropa i od tamu kade ne sme ni znaele deka n# ima. Sega se javuvaat samo lu|eto so golema bukva na po~etokot i se gleda deka ne se {eguvaat i ne pravat lice".

Gospodine Nikolovski, ~inijata vo koja gledaat lu|eto koi vie gi narekuvate "...bez karakter, bez sloboden duh, {to nemaat nitu hrabrost nitu intelekt...koi nemaj}i um ne znaat deka i sebe si odmagaat i se osiroma{uvaat..." si ja zarabotile sami so makotrpna rabota po fabrikite rabotej}i i po 16 i pove}e ~asovi na den. Tie Makedonci od koi barate pomo{ zaslu`uvaat ako ni{to drugo, barem najednostavna po~it. Zborovite so koi se slu`ite so cel da ja postignete svojata poenta se neproduktivni i toa ne vodi kon zbli`uvawe. Toa e na~inot na koj lu|e kako spomenatiot Martin Trenevski & odmognaa na Makedonija. Toa e na~in na raskol i omraza, sprotiven na `elbite koi bi sakale da se ostvarat.

Nie, Makedoncite raseani po svetot, sme sekoga{ podgotveni da & pomogneme na svojata Tatkovina koga e vo vistinska potreba, no prvo, koga na{ite sobra}a vo Makedonija }e si ja zavr{at svojata doma{na {kolska zada~a.

Gaylord, Michigan

Poradi vojnata so albanskite teroristi, diskusijata za rebalansot na Buxetot poka`a deka Makedonija e "prebukirana" so paraziti-administrativci. Ako go otkine{ toj "korov", buknuva u{te pove}e. Namesto bezmilosna restrikcija na site administrativni tro{oci za sredstvata da se naso~at vo odbranata na dr`avata, nie imame nekoja simbolika vo namaluvaweto, a nekade i zgolemuvawe.

Makedonija ne e ni [vajcarija, ni Singapur, ni Luksemburg, a ima mnogu pogolem parazitski aparat, nasproti uni{tenoto stopanstvo. Jas predlagam, a toa e na{iot edinstven izlez, na{ata Vlada, locirana vo trite zgradi na porane{niot CK, da se sobere vo edna, ministerstvata da se svedat na sedum, kolku {to ima [vajcarija, ambasadite da se svedat na 5-6, a da imame u{te tolku "lete~ki" ambasadori koi po potreba }e navra}aat vo zemjite kade {to imame ekonomski i politi~ki interes. Patuvawata da se namalat za deset pati, da ne se patuva vo Kvebek, vo Hanoj, vo Kuala Lumpur na Sobirot na frankofonite ili "megafonite" i nekoi asocijacii kade nemame nikakov interes. Da se namalat pau{alite za ~lenstvo vo upravnite odbori koi pretstavuvaat bogat izvor na bogatewe bez motika, pau{alite za sovetnicite vo op{tinite itn.

Izvorite za polnewe na Buxetot presu{ija. Ostanavme bez stopanstvo. Ogromnata armija administrativci-paraziti neka se "prenaso~at" vo slobodnite zanimawa i sami neka sozdavaat prihodi za egzistencija. Nemame drug izlez, osven zatvorawe na dr`avnitejasli.

Po~ituvani sogra|ani,

Mnogupati imam po~uvstvuvano potreba da vi se obratam za so`ivotot da ni bide poubav. Vreme e da po~nete da se doka`uvate so dobronamernosta, ubavoto odnesuvawe, kulturata, a ne kako nekoi va{i politi~ari i pratenici vo makedonskiot Parlament ili rektorot na nepriznatiot univerzitet so navredi kon dr`avata vo koja `iveete i kon narodot so koj ja delite sudbinata, so vooru`uvawe i ubivawe. ^ovekot se smeta za vreden koga site sakaat da bidat so nego, a ne koga go odbegnuvaat ili se selat, begaj}i od nego. Potrudete se za sekoj od nas da saka da se dru`i so vas, ne samo od ekonomski interes. Vpro~em, Makedonija e zemja vo koja imate do`iveano najgolem ekonomski i kulturen podem, bidej}i nas Makedoncite n# imate nadminato na ekonomski plan. Moram da priznam deka bi bil prezadovolen da n# nadminete i vo kulturata, dobronamernosta i ~ove{tvoto. Kulturata se gleda vo postapkite vo sekojdnevniot `ivot, ne samo na specijalni mesta. Sakam da se natprevaruvame vo dobriot odnos kon drugite, vo sosedstvoto, na rabota, na ulica, na natprevar ili vo teatar. Sakam da si pomagame edni na drugi, da se dopolnuvame vo ona {to drugiot ne mo`e da go napravi. Samo taka }e & bide podobro na Makedonija, na site nas zaedno. A prostor za napreduvawe ima: Makedonija vo Jugoslavija be{e najzapostavena i najsiroma{na, a vo nea Makedoncite, Albancite i site drugi bea siroma{ni i iskoristuvani kako evtina rabotna sila i surovinska baza na drugite republiki, kade {to se preleva{e kapitalot. Po s# {to minalo, mo`e da ni bide samo podobro. No, patot koj vodi kon podobruvawe sigurno ne e vooru`uvaweto! Kolku pati vo va{i sela se najdeni magacini so oru`je, kolku va{i sonarodnici se osuduvani poradi terorizam i organizirawe paravojska!

Zarem sobirate oru`je i vojska protiv onoj so koj zaedno zarabotuvate, `iveete?! Vo makedonskite sela takvi magacini nemalo nikoga{, etni~kite Makedonci ne prezemale teroristi~ki akcii nitu protiv vas, nitu protiv vojskata ili policijata. Nie ne se organizirame protiv vas, nitu ve brkame, kako {to toa go pravat va{i sonarodnici so Makedoncite. Kakov e toj ~ovek, koj mo`e da `ivee tolku vreme so nekogo, kolku {to sme nie zaedno, a kon nego da nema prijatelski odnos?! Zarem bi bile posre}ni koga bi pukale vo ~ovek so kogo do v~era ste jadele ist leb, zaraboten so ista pot, pod isto sonce?! Zarem vo va{ite du{i vladee samo egoizam? Znam deka malkumina od vas se gordi zaradi vooru`uvaweto, sepak ve molam po ova pra{awe da zazemete aktiven stav i onie od koi se sramite, koi se opasni i za vas i za nas, da gi izolirate i da ne dopu{tite da gi trujat i drugite. ]e se vratam na nekoi izjavi na poedini va{i politi~ari ili gospodinot Sulejmani, koi me navredija kako Makedonec. Nema da vozvratam so navredi, zatoa {to za navreda ne treba inteligencija, {kola, toa mo`e sekoj da go napravi. Navredite i kakvi bilo drugi lo{i postapki se sramota za onoj {to gi storil. Tie {to go navreduvaa mojot narod, dr`ava, jazik, samo }e gi pra{am zo{to go pravat toa, pa samite neka si odgovorat koi kompleksi gi le~at. Samo }e gi potsetam deka tokmu u~enite, ako se vistinski prosveteni, a ne samo sopstvenici na diplomi, se najdobri borci protiv omrazata {to poteknuva od prostotilakot, a vodi kon navreduvaweto i preostanatite lo{i postapki na lu|eto koi na toj na~in go urivaat ugledot na nacijata!

Poka`ete ja svojata blagorodnost, taa ne smee da poznava razliki vo vera, jazik i nacija. Ne bidete nestrplivi i ne insistirajte samo na svoite barawa i prava, pomognete mu na pomaliot i poslabiot - toa e Makedonija. Se znae kakov e onoj koj na pomaliot i poslabiot mu ja poka`uva silata!

Pridonesuvajte za Makedonija i na sekoj poedinec, toa e pri~ina so ubavo da vi se vozvrati i }e bide dobro za site!

Se nadevam deka }e znaete da cenite vakov otvoren, ~esen, dobronameren i korisen predlog i deka }e vi bide jasno kakvi s# posledici mo`at da ni se nanesat.

Zatoa, ve molam, poslu{ajte se sebesi, svojot razum i sovest.

Gri`ete se za svojot obraz i svoite deca!

A za me|unacionalnite odnosi, veruvajte deka se navistina dobri i relaksirani, duri i otkako Makedoncite i drugite nealbanci }e po~nat da se doseluvaat vo va{eto sosedstvo.

P.S. Ova pismo e napi{ano u{te pred nekolku godini, no ne e objaveno. Po tragi~nite nastani vo koi albanskite teroristi ubivaa makedonski policajci i vojnici, potrebata od negovo objavuvawe stana u{te pogolema. Se nadevam deka pismoto }e bide objaveno, kako vo makedonskite spisanija, taka i vo spisanijata na albanski jazik. Toa e vo interes na site, pred s# na Albancite koi se pobogati, pa mo`at pove}e i da zagubat, no i na nas Makedoncite koi, za razlika od Albancite, nemame kade da si odime.

Preku va{iot nedelnik sakam da ja izrazam mojata ogor~enost kon aktuelnata Vlada od koja mnozinstvoto od na{iot narod o~ekuva{e promeni za podobro, no ispadna obratnoto.

U{te od samiot po~etok zabele`av deka ovie ne se tie za koi se zalaga{e mnozinstvoto od na{iot narod. Tie {to gi fatija klu~nite mesta vo op{tinite si gi vrabotija najbliskite, a na drugite im baraa ~lenski kni{ki i toa od samoto formirawe, iako samite tie do v~era bea komunisti, a utre vo zavisnost od toa koj }e bide na vlast - toa }e bidat i tie.

Lakomosta gi oslepi i ne gledaat kaj odat i {to pravat. Jas bev sekretar na pokojniot Zadgrani~en komitet od Berlin i formalno s# u{te sum, no ne sum so vakvi avanturisti~ki idei kako {to se nekoi. Velam pokojniot, zatoa {to koga go formiravme toj Komitet, zna~i na po~etokot, broe{e 58 ~lenovi. Za pretsedatel go izbravme gospodinot Manoilo Jakovleski koj vedna{ po formiraweto stapi vo kontakt so, sega ve}e Premier, Georgievski i pove}e ne go interesira{e Komitetot, a s# u{te go pretstavuva kako da postoi, kako {to ~itav vo edno pismo {to go imavte objaveno vo porane{nite broevi od "Makedonsko sonce" vo koe pi{uva{e od imeto na Zadgrani~niot komitet. I poradi toj Zadgrani~en komitet, koj sega se sostoi samo od gospodinot Manoilo Jakovleski i toj sam sebesi si e pretsedatel, dobil i diplomatski paso{.

Koga slu{am vakvi raboti si velam: Eve kako rabotat tie {to gi izbravme. Im delat diplomatski paso{i na kafanxiite, a mnogu Makedonci ne mo`at da dobijat dr`avjanstvo, za{to treba da doka`uvaat deka se Makedonci ili da si ja napu{tat rabotata vo stranstvo i da ~ekaat vo Makedonija 15 godini, pa potoa }e vidime. Zna~i, ako ima{ kafeana }e bide{ i diplomat, ako ne - ni{to!

So makedonski pozdrav,

Nie Makedoncite vo Republika Makedonija i nadvor od nea znaeme, no i cela Evropa, pa i svetot, deka sme bibliska zemja, na ~ij prostor za prvpat po~nalo da se {iri hristijanstvoto, civilizacijata, pismenosta, no i zemja na miren i vreden narod. Celiot svet znae za najgolemoto svetsko carstvo, za Makedonskata Imperija na Filip i Aleksandar, so cel obedinuvawe na site narodi, me{awe na kulturi, isti prava, sre}en `ivot, dosega nepovtorliv pohod, no za `al samo do smrtta na Velikiot Aleksandar. Zamislete, pred pove}e od 2.000 godini Makedonecot Aleksandar poseduval vizija so site komponenti vo negovata inteligencija, kon kakva {to bo`em denes Evropskata zaednica te`nee, kon edno novo op{testvo, a za dobroto na site narodi vo Evropa.

Mo`ebi od toj fundamentalen od na Makedonskata Imperija, a podocna i uspesite na Samoilovoto carstvo, duri i do balkanskite vojni, Makedonija, iako pod Otomanskata Imperija, no celosna so Egejska, Pirinska i delovite denes kon Albanija i Srbija, sepak jaka i golema, povtorno pretstavuva strav i trepet za sosedite?

Duri i golemite sili vo 1912 - 13 godina, najverojatno od li~en interes, ja raspar~ija i ja razdelija kako {to samo tie sakaa, ne dozvoluvaj}i da stane jaka i u{te povredna, onakva kakvi {to se mnogu zemji vo Evropa, osobeno ~lenkite na evropskata dama.

Republika Makedonija na vtori avgust 1944 godina za prvpat stana dr`ava, no vo ramkite na Jugoslavija, a ve}e vo 1991 godina stana samostojna i nezavisna dr`ava Republika Makedonija, priznata skoro od celiot svet, vo koj makedonskiot narod i site drugi nacionalnosti sre}no }e `iveat, bez {tetni vlijanija odnadvor, a za sorabotka i zaemno po~ituvawe.

So Ustavot na Republika Makedonija, ne od 1991 godina, tuku i od 1946 godina, makedonskiot narod i site malcinstva gi u`ivaa i podednakvo gi u`ivaat site prava, bilo vo sferata na ekonomskiot, politi~kot, kulturniot, obrazovniot sistem, kako vo nikoja druga zemja vo Evropa i svetot, a ete, iako kako edinstven primer na sovremena demokratska zemja, vo nea, vo Makedonija, se javuvaat teroristi koi ne znaat {to baraat. Namesto mirno i rapidno da se gradi idninata, se ~inat masakri, a Evropskata zaednica, koja bo`em trasira pat za demokratski prosperitet i obedinuvawe na Evropa, taa i NATO, kako i drugi svetski asocijacii, naizgled im davaat poddr{ka na teroristite ili pak Makedonija stanuva predmet na eksperiment, navistina nehumano i ne~ove~no od navedenite asocijacii.

Sepak Makedonija e silna, za{to makedonskiot narod e edinstven koga }e zatreba, makar {to vo minatite vekovi se pravele istoriski gre{ki. No, denes toa e minato i makedonskiot narod e napolno svesen deka treba sam da se brani i da go odbrani svojot integritet, a toa {to albanskoto malcinstvo go ~ini vo Republika Makedonija, e samo na nivna {teta. Za ovie vnatre{ni zbidnuvawa, gre{kite mora da se baraat i vo na{ite dosega{ni vladi, osobeno od 1991 godina, kako samostojna i nezavisna dr`ava so svoj Ustav i zakoni, no mora da se priznae bez istite da se po~ituvaat, a za krivi~nite dela dosledno da se sankcioniraat negatorite.

Deka makedonskiot narod sekoga{ bil hrabar i edinstven svedo~i Gocevoto vreme koga toga{nite vojvodi - lideri, iako malubrojni, herojski & se sprotivstavija na golemata Turska Imperija i gi dadoa `ivotite za dene{na Makedonija, kako Goce Del~ev, Nikola Karev, Dame Gruev, Jane Sandanski, Pitu Guli, Hristo Uzunov i plejada Ilindenci koi so svoite mladi `ivoti gi yidaa temelite na Makedonija. Podocna na inakov na~in bea uni{teni i Pavel [atev, Metodija Andonov-^ento i mnogu drugi po Goli Otok.

Denes vo svojata tatkovina ginat mladi mom~iwa i povtorno za Makedonija. Zatoa makedonska Vlado, vrati se na Gocevoto vreme i na negoviot amanet za idnite vekovni generacii, koga mnogupati, na razni sobiri istaknuval: "Nie ne se borime protiv Turcite, tuku protiv tiranijata"; potoa: "Da ne ~ekame drug da n# oslobodi, ami nie samite treba da se borime i oslobodime" i mnogu drugi Gocevi misli, aktuelni duri i denes.

Makedonskiot narod od mnogute nepravdi e osvesten i ne slu~ajno makedonskiot estraden umetnik Petar Ne~oski ja pee pesnata "Makedonijo svesti se", a veruvam deka makedonskiot narod ovoj pat }e pobedi, za{to e praveden i vodi ne evropska, tuku i svetska i pravna politika.

Povod za ovoj kus tekst e intervjuto na prof. \or|i Marjanovi} i napisot na Gog ma Gog pod naslov: "Ima li ma` vo zemjava?".

Po~ituvaniot profesor, kako i sekoga{, zboruva mnogu vistinito za sostojbite vo Makedonija. I ne samo toa, toj go iska`a ona za koe jas, a veruvam i mnogu drugi se pra{uvame: Dali vo makedonskiot Krivi~en zakon, postojat pravni normi za velepredavstvo vrz ~ii odredbi javniot obvinitel treba da pokrene sudska postapka protiv onie {to gi urivaat sigurnosta i teritorijalniot integritet na zemjava ili nivnite pomaga~i?

Sudej}i po ona {to se slu~uva vo Makedonija, odgovorot e negativen, no profesorot go pobi ova. Zna~i, nekoi dobivaat pari bez da rabotat kako {to treba! Prosto re~eno ne se patrioti, a mo`ebi se i predavnici!

Davaj}i odgovor na toa pra{awe, me|u drugoto, prof. Marjanovi} so pravo zabele`uva deka makedonskite politi~ari nemaat hrabrost da se soo~at so albanskite politi~ari za da im ja voo~at vistinata?

Ova pra{awe bi trebalo da se pro{iri i vo odnesuvaweto kon sovetnicite, odnosno nivnite nastavnici od EU, NATO i Sovetot na Evropa. Na ovie pra{awa, no i na pra{aweto na Gog ma Gog (ama vo mno`ina), odgovorot odamna e poznat, no voznemiruva~ki glasi: Da, ma`i kaj politi~arite ima, no so slabi glavi, koi ne poseduvaat cvrsta nacionalna svest i soznanie za nivnata dol`nost kon makedonskiot narod i kon tatkovinata!

Makedoncite imaat pravo i "moraat" da gi baraat svoite malcinski prava koi se propi{ani so Konvencijata na ON i Helsin{kata Deklaracija. Makedonskata dr`ava treba da odigra aktivna uloga i da bara preku pregovori so svetskite institucii i svoite sosedni zemji, pravoto na makedonskoto malcinstvo da se ostvari vo site balkanski zemji na nivo {to Makedonija go postigna za malcinstvata vo dr`avava. Makedonskata dr`ava ova }e mora da go aktivira i }e go postigne samo koga masovno sekoj {to se ~uvstvuva kako Makedonec treba da go poddr`i ova barawe.

Treba da & se stavi jasno do znaewe na me|unarodnata zaednica deka nie nema pove}e da go trpime toa i deka sme podgotveni, dokolku ne se zadovolat na{ite barawa za ednakov tretman na makedonskoto malcinstvo vo Albanija, Grcija, Bugarija, Srbija i po{iroko vo svetot, da barame namaluvawe na pravata na malcinstvata vo Makedonija, a posebno na Albancite vo Makedonija, a ne zgolemuvawe. Za da dojdeme na ista polo`ba i da bideme ramnopravni so niv.

Balkanskite zemji }e moraat da napravat otstapki i da dozvolat formirawe na makedonski partii vo Albanija, Grcija, Bugarija i Srbija. Posebno vo Albanija da se postavi uslov za vtor slu`ben jazik - makedonski, otvorawe makedonski u~ili{ta vo Albanija i makedonski Univerzitet.

Ne smeeme da dozvolime da se izdadat makedonskite nacionalni interesi i da se ostavat Makedoncite koi `iveat vo Albanija, Grcija, Bugarija, Srbija i po{iriko vo svetot na milost i nemilost na tamo{nite vlasti.

Za da se postigne najgolem uspeh, ova pismo }e bide isprateno do site makedonski institucii, zdru`enija, crkovni op{tini vo Germanija, Grcija, Bugarija, Albanija, [vedska, Kanada, Avstralija, SAD i Makedonija! Istovremeno }e bide postaveno i na Internet.

Celta e makedonskite institucii da zapo~nat akcija za da se izgotvi "Deklaracija" za potpi{uvawe na sekoj {to se ~uvstvuva Makedonec i ponatamu taa Deklaracija da se isprati vo makedonskite ambasadi, makedonskite politi~ki parti, makedonskata Vlada, Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava itn.

Se nadevam deka makedonskite institucii ova }e go storat najseriozno i najitno!

Bra}a i sestri Makedonci,

Mnogu pati uka`uvavme, reagiravme, a site nie ni{to ne spre~ivme. Dozvolivme vo na{ata Makedonija formirawe mini-balisti~ki dr`avi bez ispukan kur{um po urnekot na "Monte Karlo", "Lihten{tajn", "San Marino" i drugi. Na{ite sega{ni sosedni balisti~ki dr`avi se "Monte Ara~inovo", "Lipkovo{tajn", "San Tetove" i red drugi koi izniknuvaat preku no}.

Blagodarenie na golemiot "Bor~e", protestant i pacifist, imame mir, ama nemame dr`ava. Za momentalnata sostojba vo koja se nao|ame, vinoven e sekoj `iv Makedonec. Blagodarenie na na{eto pasivno dejstvuvawe, razni{ano i raznebiteno nacionalno ~uvstvo, ~uvstvo za s# {to e makedonsko, dojdovme do sudniot ~as na na{eto postoewe. Koga bi znael voinot Aleksandar Makedonski {to se slu~uva so negovata Makedonija, bi voskresnal i bi go poseal svojot voinstven duh na ovoj prostor, bi ja vratil hrabrosta na negovite potomci.

Site nie koi se narekuvame patrioti, doma{ni i od stranstvo, dozvolivme eden grst Albanci da ni go odzemat spokojot, mirot, sonot i potomstvata koi gi sozdadovme ~ekaj}i 23 veka za svojata dr`ava. Site kritikuvame i pi{uvame, vreme e da reagirame. Vreme e crnite trojki da gi posetat i da gi ostavat bez son site koi se potrudija da dojde do ovaa situacija. Vreme e prvo makedonskite pretstavnici da si ja dobijat kaznata {to im sleduva, a potoa da se ras~istuva so balisti~ko-albanskite bandi. Ne mo`eme, a da ne taguvame za na{ite policajci i vojnici koi zaginaa od balistite, ne mo`eme nikoga{ da im prostime na balistite {to ni ostavija makedonski sira~iwa {irum zemjata. Mo`ebi svesta }e n# potseti i nas Makedoncite, a ne da pa|ame vo nesvest ili eufori~no da begame od svoite ogni{ta samo zatoa {to Albancite sakale pove}e prostor za nivnite buquci (deca).

Na edna zakana od balistot Hoxa deka }e go granatira Skopje, vojvodata Qub~o, zaedno so komitite Bor~e, Qube-slatkarot, Bran~e-du{man~e i preostanatite furka~i, se skri pod zemja. Blagodarenie na balistite Hoxa i Ahmeti deneska imame naru{uvawe na mirot, nema pukotnici, relativno e mirno, so po nekoja provokacija, i situacijata e pod kontrola?!

Bra}a Makedonci, spijte mirno, legnete vo Makedonija, razbudete se... ne znaeme kade i kako, no mo`ni opcii vi se Albanija, Kosovo ili Ilirida. S# dodeka na{ite policajci, ne po svoja `elba, izigruvaat kako da se vraboteni na patarina, a vojskata kako da se patari i geometri po nivite okolu sosednite balisti~ki zoni (mini-dr`avi), za nas Makedoncite }e nema normalna dr`ava.