Na slikata gledate 50 deca, etni~ki Grci(?!), od Bitola koi na pokana od solunskata Op{tina i od Dru{tvoto na lu|e preku kontakti so Bitola pristignale vo Solun na odmor.

Do 2010 godina 30-70 otsto bitol~ani }e mo`e da nau~at gr~ki jazik. Vo ovoj procent spa|aat i gra|anite na Prespa, Prilep, Tikve{ijata, Gevgelisko, Strumi~ko i drugi pograni~ni sela.

"Ova go predviduva proektot 'Da go nau~ime jazikot na sosedot za podobro da se razbirame', koj od minatata godina go finansiraat EU i UNESKO, preku Fare-programata", veli koordinatorot na Proektot Bo`idar Rajkovski.

Do po~etokot na Olimpijadata vo Atina (2004), ovoj jazik }e go izu~uvaat glavno pravnici, zdravstveni rabotnici i grade`nici, za{to vo podgotovkite na Olimpijatata }e se anga`iraat 3-5 iljadi grade`ni rabotnici od Republika Makedonija.

Vo ovoj centar vo Bitola, dokolku se obezbedat dovolno pari, se predviduva i izu~uvawe na srpskiot, bugarskiot i albanskiot jazik.

"Sostojbata e ~ovek da se nae`i. Srbite `iveat zatvoreni vo svoite sela i nemaat mo`nost da izlezat od niv. Sepak tie ne sakaat da si odat od zemjata na koja se rodile i na koja `iveele nivnite predci. Tie lu|e duri nau~ile i da ne zboruvaat srpski koga }e izlezat od selata, od strav da ne se povtori toa {to mu se slu~i na eden bugarski slu`benik na UNMIK, koj im se obrati na deca Alban~iwa na srpski, po {to dobi dva kur{uma vo gradite", pi{uva {panskiot vesnik "Pais", koj go prenesuva svedo{tvoto na okolu 50 {panski policajci {to slu`ele na Kosovo.

Romanskiot pretsedatel Jon Iliesku izjavi: "Moldavija e 'vtorata romanska dr`ava', a teoriite koi tvrdat deka Romancite i Moldavcite pretstavuvaat dve razli~ni nacii se 'stalinisti~ki proizvod'".

"Republika Moldavija fakti~ki e vtorata romanska dr`ava zatoa {to 65 procenti od nejzinoto naselenie e so romansko poteklo", tvrdi Iliesku. Spored romanskiot pretsedatel, "teorijata za postoeweto moldavski jazik ima za cel denacionalizirawe na Romancite vo Moldavija".

Spored tvrdeweto na provladinoto gr~ko Radio Fle{, osum brodovi na NATO }e vplovat vo me|unarodnite vodi na Jadranskoto More, "zaradi sledewe na sostojbata na Balkanot odblizu".

Okolu 350 gr~ki oficeri i vojnici {to treba da bidat vklu~eni vo misijata na NATO za razoru`uvawe na albanskite teroristi vo Makedonija gi zavr{ija podgotovkite za u~estvo vo ovaa akcija na Alijanskata, javija gr~kite mediumi. Podgotovkite na voeniot del se izvr{eni vo 525 mehanizirani bataljoni vo okolinata na gradot Kuku{, Severna Grcija.

Po povod simnuvaweto na gr~koto zname od plo{tadot "Makedonija" kade {to se nao|a kancelarijata na gr~kiot pres-centar, portparolot na gr~kata Vlada, Dimitris Repas, izjavi: "Barame od sosednata zemja da prezeme izvesni bezbednosni merki, bidej}i na{iot pres-centar tamu e postojana cel na napadi poradi istaknatata lokacija", dodavaj}i deka ova e petti pat ekstremnite elementi da go storat ova.

Sofiski nau~nici baraat bugarskata Vlada kon za{titata na makedonskata teritorija da se odnesuva kako kon za{titata na bugarskata teritorija. Vo dokumentot "Nacionalnata pozicija na Bugarija za razvojot na etni~kiot konflikt vo Republika Makedonija", na 12 stranici, zabele`ana e celokupnata strategija {to bugarskata dr`ava treba da ja prezeme vo taa nasoka.

"Priznavaweto na 'makedonskata nacija' i nejzinoto formirawe vo 1945 godina pod pritisok na golemite sili ne ja menuva ili namaluva odgovornosta na Bugarija kon toj geografski region", se podlekuva vo Memorandumot od Nau~niot centar za bugarska nacionalna strategija.

Britanskiot vesnik "Observer" gi objavi imiwata na dvajcata hrvatski generali obvineti za voeni zlostorstva protiv srpskoto naselenie. Stanuva zbor za penzioniranite generali Ante Gotovina i Rahim Ademi, vtoriot po poteklo od Kosovo. Ademi e obvinet deka ubil desetici Srbi vo borbite okolu Me|a~ki Xeb vo 1993 godina, dodeka general Gotovina bil komandant na ofanzivata "Bura" koga vo molskavi~en napad hrvatskata Armija ja osvoila Kninska Kraina. Vesnikot tvrdi deka nivnoto svedo~ewe }e otkrie mnogu neprijatni detali za zapadnata vme{anost vo hrvatska vojna.