REPRIZA NA "BUKURE[KIOT DOGOVOR"?

Albancite vo Tetovsko se {epurat vo crnite ko{uli i osvojuvaat teritorii, a makedonskite bezbednosni sili "goltaat knedli" na sram, bidej}i ne mo`at da im pomognat na proteranite Makedonci od nivnite ogni{ta: Setole, Varvara, Brezno, Jedoarce i drugi sela od {arplaninskite pazuvi. Nivnite race se vrzani, makedonskite lideri potpi{aa...

Nikoj ne znae pod koj mandat NATO-silite }e dojdat vo Makedonija i koj }e garantira deka albanskite teroristi i militanti }e bidat razoru`ani. Spored najavite, Nato-vojnicite }e se lociraat na 15 mesta vo Makedonija, no }e nemaat mandat da se me{aat vo eventualnite konflikti me|u teroristite i bezbednosnite sili na RM. Na toj na~in postoi realna opasnost dokolku teroristite ne sakaat da go predadat oru`jeto, NATO-vojnicite da se pretvorat vo sili za razdvojuvawe, a po ova sleduva me|unarodna konferencija za nekoj, ne daj Bo`e, me|unaroden protektorat vo Makedonija.

Zatoa ovoj politi~ki ~in e nezrel i nepromislen strate{ki poteg, bidej}i nitu parlamentarcite, a nitu narodot ne znae {to vsu{nost potpi{avme. Dali izjavite imaat svoj obvrzuva~ki karakter i {to e su{tinata na ovoj mnogu suptilen i zna~en dokument?

So potpi{uvaweto na izjavite me|u makedonskite bezbednosni sili i teroristi~kata ONA, {to vo dva odvoeni dokumenta be{e potvrdena so pomo{ na amerikanskiot posrednik Piter Fejt, zavr{uva realizacijata na edno po{iroko scenario koe krajno negativno }e se odrazi vrz sudbinata na Republika Makedonija i na makedonskiot narod. Sega samo se ~eka na finaleto koe vsu{nost e pat-pozicija vo koja albanskite politi~ari, Xaferi, Imeri i Ahmeti, se ~ekor napred do zamislenata cel - "Golema Albanija" ili "Golemo Kosovo". Tie od ovaa kriza izlegoa kako moralni pobednici.

Sepak, krizata {to be{e izvedena po kosovsko scenario, poka`a deka albanskite politi~ari odnapred znaeja {to sakaat da postignat, a za razlika od niv makedonskite politi~ari, po tradicija, bea razedineti, se borea za fotelja i za pari. Vremeto poka`a deka zaludni bea makedonskite `rtvi, osakatenite vojnici. Ovaa izmislena, zamislena i kontrolirana vojna doka`a deka taa vsu{nost e alibi za nesposobnosta na Crvenkovski i na Georgievski, a pretsedatelot Trajkovski e samo minoren politi~ar (luzer), koj na mafija{kite bosovi i svetskite politi~ari im ovozmo`i da ja otcrtuvaat novata geostrate{ka karta na Balkanot.

Zapadnite diplomati, vo poslednive dva meseca, od Geteborg do Luksemburg, krajno bizarno gi reteriraa svoite politi~ki stavovi i ocenki za sostojbata i krizata vo Makedonija. Ako sakaa vojnata da ja prekinat, toa mo`ea da go storat mnogu porano, no sepak vo neiskrenata i zadkulisna igra im trebaa pioni koi }e gi ostvarat nivnite profiterski celi. Zatoa, najgolemi gubitnici vo ovaa kriza se obi~nite gra|ani - Makedoncite, Albancite, Turcite, Romite, Vlasite, Srbite i drugite. Nivnite rani nema mnogu brgu da se zale~at, tuku }e tleat so godini, a generacii }e se se}avaat na u`asite na vojnata vo Republika Makedonija.

Potpi{anite izjavi vo momentov se najgolem oblog na makedonskata politika, no mo`ebi se i najgolema "utka", bidej}i Vladata za politi~ko edinstvo {to se sozdava{e celi 45 dena go razo~ara makedonskiot narod. Taa pove}e se zanimava{e samata so sebe i tone{e vo oblaci od sopkite {to si gi pravea me|u sebe Georgievski i Crvenkovski i nivnite "puleni"- galeni~iwa, koi vsu{nost se dekor od nivnata sueta i politi~ka nezrelost.

Ovie kusogledi, bradosani i sitnodu{ni politi~ar~iwa, ja izneverija "rajata" i poka`aa deka se nesposobni da vle~at vistinski, pravilni potezi i odluki {to }e imaat podolgotrajno i dalekuse`no re{enie za Republika Makedonija, a so potpi{anite izjavi samo ja urnisaa makedonskata nacija i ja napravija nacija vo odumirawe.

Vakvata konstatacija se temeli vrz ona {to dosega tie go napravija za makedonskiot narod i dr`ava. Nitu edna{ zrelo ne sednaa na masa da razgovaraat, bidej}i nivnite dogovori i politi~ki stavovi bea licemerni lagi i podmetnuvawa. Nitu eden od dvajcata samobendisani "tipovi" ne ponudi seriozen koncept ili plan za razgovori so albanskite politi~ari. Tie mislea deka vojnata sama po sebe }e si zavr{i.

No, kako {to se prodlabo~uva{e problemot i se zgolemuva{e jazot me|u do v~era legalno izbranite politi~ari, koi denes ne ja u`ivaat podr{kata na narodot, taka se fatija za slamkata na t.n Agenda na pretsedatelot Trajkovski. Agendata, po s# izgleda, i ne e nekoj seriozen dokument za temelni i vrednosni razgovori za promena na Ustavot koj }e go zadr`i unitaristi~kiot karakter na zemjata. Velime "po s# izgleda", za{to nikoj, osven malkumina vo zemjava, ne znae{e za nejzinata sodr`ina. Zatoa, otkako uvide deka makedonskite politi~ari se nesposobni analiti~ari, zapadnata diplomatija gi isprati svoite emisari (olesnuva~i) Fransoa Leotar i Xejms Perdju. Tie gi pritiskaat makedonskite politi~ari da se dogovorat za idninata na Republika Makedonija. Nivniot pritisok se temeli vrz ramkovniot dokument na poznatiot francuski profesor po ustavno pravo, Rober Badenter. Toj se locira na harmoni~en razvoj na gra|anskoto op{testvo, istovremeno po~ituvaj}i go etni~kiot identitet i interesite na makedonskite gra|ani. Me|utoa, kako se odvivaa razgovorite kaj pretsedatelot Trajkovski, zad zatvoreni vrati, povtorno albanskite politi~ari ne se soglasuvaa za oddelni ponudeni re{enija. Tie i natamu baraat amandmanski re{enija so koi }e se intervenira vo Ustavot i }e se vovede konsenzualna demokratija. Prakti~no, sega vo ramkite na Badinteroviot ramkoven dokument tie se borat da go postignat ona {to vo momentov mo`at da go ostvarat.

Na toj na~in na briselskiot sostanok na ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite ~lenki na EU, {to }e se odr`i na 16 ovoj mesec, }e imame eden finalen dokument, so koj zavojuvanite strani privremeno }e gi zakopaat svoite nacionalisti~ki sekiri. No, i pokraj gra|anskata podloga, sepak vo toj dokument }e se zagubi cvrstata garancija za unitaristi~kiot karakter na makedonskata dr`ava. Ustavnite konturi }e bidat labavi i sekoga{ }e bidat dovolna osnova za nekoi nacionalni ispadi i aspiracii.

Sepak, makedonskiot brod zapo~na da tone mnogu porano, otkako dojde na vlast "Koalicijata za promeni". Se doka`aa informaciite deka Georgievski, Tupurkovski i Xaferi sklu~ija brak od interes. Vo nego samo Xaferi znae{e zo{to vleze vo "|avolski sojuz", bidej}i mo`e da izvle~e moralna i politi~ka pobeda, dodeka negovite sojuznici od lakomost zaboravija na svoite tatkovci i pradedovci.

Tajvanskite ekonomski iluzii ja uni{tija Makedonija. Po ova ni se slu~i Kosovskata vojna od koja nikoj ne izvle~e pouka, tuku se prodlabo~i jazot me|u realnosta i najavite za opasnosta po sudbinata na dr`avata.

Dodeka od terenot pristigaa informacii deka na [apka turisti~ki ni se {etaat uniformirani lica so znaci na OVK, bezbednosniot sistem nekoj planski i poleka go uni{tuva{e. Vpro~em, faktite samite za sebe govorea deka toa be{e premol~en "dil" me|u Xaferi i Georgievski. Istovremno, dodeka gladniot narodec sonuva{e deka od ramkite na Paktot za stabilnost }e prote~e nekoja pari~ka, pretstavnikot na EU vo Makedonija, Hoze Pinto Te{aira, go zema{e svojot ara~ od tutunskiot biznis na Blace.

Dodeka partnerite vo vlasta, pak, bea siti i ovcite im bea na broj, nikoj ne o~ekuva{e deka Republika Makedonija mo`e da se soo~i so vakva kriza, no sepak i najumerenite optimisti bea negirani. Tanu{evci plamna i brakot se raspadna. Zapo~na da se realizira kosovskoto scenario - begalci, istreli, granatirawa. Site velat deka begaat od vojnata, a nikoj ne saka{e da priznae deka ovaa kriza vsu{nost be{e nacionalisti~ka vojna.

Vo momentov vladee prividno primirje vo koe albanskite teroristi se utvrduvaat na [ar Planina, ~ukaat na portite vo Tetovo, a patem go brkaat i makedonskoto naselenie. Neli ova li~i na edna od onie varijanti {to proizleze od MANU za etni~ka razmena na teritorii?! No, s# pove}e argumentite od terenot govorat deka tie odat na varijantata NATO-silite za razoru`uvawe da se pretvorat vo sili za me|unaroden protektorat, odnosno za sili za razdvojuvawe. Ako toa se slu~i, pokraj marginalnata vina na zapadnata diplomatija, najgolemi vinovnici za novata vizija i dr`avna struktura vo Makedonija i na Balkanot }e bidat aktuelnite makedonski podmitlivi politi~ari. Vo ovoj kontekst ne smeat da se zaboravat nitu {pekulaciite deka OVK e voeno ~edo na NATO-Alijansata koja be{e sozdadena za soboruvawe na Milo{evi}!

Zatoa, ne daj Bo`e u{te samo da n# iznenadi Brisel. Na 16 ovoj mesec sostanokot na ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite ~lenki na EU da se pretvori vo nova me|unarodna mirovna konferencija za podelba na Republika Makedonija. Toga{ pregovorite kaj pretsedatelot Trajkovski, koi se odvivaat vo tajnost i pod pritisok na Zapadot i na albanskite teroristi, e samo paravan za tajnite celi na parite i politi~kata mo}. Vo toj slu~aj koj }e gi odnese vo HAG na{ite moderni predavnici koga na makedonskata nacija ve}e & e presudeno?!