POLITIKA
Nacrt-dokumentot na posrednicite Fransoa Leotar i Xejms Perdju
VO PARLAMENTOT ]E SE ZBORUVA NA ALBANSKI?!
Podgotvila: @aklina MITEVSKA
- Razvojot na lokalnata demokratija, principot na nediskriminacija za ednakov tretman na site pred zakonot, posebni parlamentarni proceduri za donesuvawe na odredeni zakoni koi direktno gi zasegnuvaat etni~kite pra{awa, obrazovanieto i upotrebata na jazicite, kako i izrazuvaweto na nacionalniot identitet, se osnovnite stolbovi na nacrt-dokumentot izgotven od strana na ekspertskite timovi koi u~estvuvaat na razgovorite me|u ~etvoricata lideri, pomognati od me|unarodnite posrednici Fransoa Leotar i Xejms Perdju.
C
elosniot Nacrt-dokument {to be{e pretstaven od francuskiot ekspert po ustavno pravo, Rober Badenter, a vo ~ija podgotovka u~estvuvaa i me|unarodnite posrednici Fransoa Leotar i Xejms Perdju, treba da promovira miren i harmoni~en razvoj na civilnoto op{testvo, po~ituvawe na etni~kiot identitet i interesite na site makedonski gra|ani, kako i razvoj na pobliski i pointegrirani odnosi me|u Republika Makedonija i evroatlantskata zaednica.
Dokumentot se zasnova vrz nekolku principi. Neprifatlivo e da se ostvaruvaat politi~kite celi preku nasilstvo, a samo so mirni i politi~ki re{enija mo`e da se obezbedi stabilna i demokratska idnina za Makedonija (1.1).
Garancijata za nepovredlivosta na granicite, multietni~kiot karakter da se izrazuva i vo javniot `ivot, a Ustavot na RM da gi ispolni potrebite na site nejzini gra|ani i da bide vo linija so najvisokite evropski standardi (1.4).
Vo delot pak posveten na zapirawe na neprijatelstvata, se objasnuva deka stranite ja podvlekuvaat va`nosta za prekinot na ognot, koj nastapi no}ta me|u petti i {esti ovoj mesec i oti odlukata na NATO da pomogne vo dobrovolnoto razoru`uvawe na vooru`enite grupi etni~ki Albanci i nivnoto dobrovolno demobilizirawe }e bara vospostavuvawe na op{t, bezusloven i vremenski neograni~en prekin na ognot, dogovor za politi~ko re{enie na problemite vo zemjata.
Dokumentot predviduva i donesuvawe nov zakon za lokalna samouprava, vo soglasnost so evropskata, so koj op{tinata }e dobie ovlastuvawa vo sferata na javnite uslugi, urbanisti~koto planirawe, za{tita na `ivotnata sredina, ekonomskiot razvoj, upotrebata na jazikot i kulturata, lokalnoto finansirawe, obrazovanieto, penzisko i zravstveno osiguruvawe. Granicite na op{tinite }e se revidiraat vo period od edna godina po zavr{uvaweto na noviot popis na naselenieto, {to }e se sprovede pod me|unaroden nadzor do krajot na 2001 godina. Zakonot za lokalni izbori }e se revidira za da se ovozmo`i ednakvo u~estvo na malcinstvata vo lokalnite soveti.
Dokumentot go promovira i principot za nediskriminacija i ednakvost, koj }e ovozmo`i soodvetna zastapenost na nacionalnostite vo javnata administracija, so po~ituvawe na pravilata {to se odnesuvaat na kompetenciite i na integritetot od koi se rakovodi javnata administracija. Spored ova, edna tretina od sudiite na Ustavniot sud, kako i ombdusmanot, }e go izbira Sobranieto, a za niv }e treba da glasaat najmalku polovina od pretstavnicite na nacionalnostite. Vakov princip se predlaga i za donesuvawe na zakoni koi gi reguliraat kulturnite i jazi~nite interesi na nacionalnostite.
Vo visokoto obrazovanie }e mo`at da se osnovaat avtonomni i privatni univerziteti koi sami }e go odredat jazikot na koj }e se izveduva nastavata, dodeka vo dr`avnite univerziteti, univerzitetskite vlasti }e odredat modaliteti na upotreba na drugite jazici, osven makedonskiot.
Sekoj gra|anin {to & pripa|a na edna zaednica {to so~inuva najmalku 20 otsto od naselenieto vo op{tinata vo koja `ivee, }e mo`e na sekoj centralen dr`aven organ da se obrati na svojot maj~in jazik, organite na centralnata administracija }e mu odgovorat na makedonski ili na jazikot na zainteresiranoto lice (6.4), a vo op{tinite kade {to zaednicata so~inuva najmalku 20 otsto od naselenieto, jazikot na taa zaednica }e bide oficijalen jazik. [to se odnesuva do jazicite {to se zboruvaat od strana na pomalku od 20 otsto od populacijata vo op{tinite, lokalnite vlasti demokratski }e odlu~uvaat za nivnata upotreba vo javnite tela (6.5 od delot posveten na {koluvaweto i upotrebata na jazicite). Na plenarnite sednici na Sobranieto na RM, albanskiot jazik mo`e da se upotrebuva (6.6).
Lokalnite vlasti, pokraj znameto na Makedonija, pred javnite ustanovi }e mo`at da gi istaknat znamiwata koi go izrazuvaat nivniot identitet, po~ituvaj}i gi me|unarodnite normi i na~inot na upotreba (7.1 od delot posveten na Izrazuvawe na identitetot).