"ONOJ [TO IDE PO MENE E POSILEN OD MENE, ON ]E VE KRSTI SO SVETIOT DUH I SO OGAN"

Zaharij ne poveruval vedna{ na zborovite na bo`jiot glasnik. Sveti Jovan Zlatoust pi{uva {to razmisluval vo sebe: "Nie sme stari; pominalo vremeto za za~nuvawe; zgasnata e od starosta telesnata toplina; nie sme dvajcata mrtvi za strasta". Poradi toa {to ne poveruval, Zaharij bil kaznet. Jazikot mu se vrzal i ostanal nem.

Baknuvaweto na Sv. Bogorodica so Sv. Elisaveta

Po okolu {est meseci, arhangel Gavril bil ispraten vo Nazaret pri nevinata devojka Marija da &  objavi blaga vest deka }e go rodi Sinot Bo`ji. Pre~ista Deva Marija nabrgu zaminala vo ridskiot kraj, vo gradot Judin, vo domot na Zaharij i Elisaveta, kade ostanala okolu tri meseci. Marija i Elisaveta, ispolneti so Svetiot duh, radosno se pregrnale.

"I od kade so mene ova, pri mene da dojde majkata na mojot Gospod?", izvikala Elisaveta. I {tom go ~ula pozdravot na Marija, Mladenecot zaigral vo nejzinata utroba. "Natprirodno e toa {to vo starosta rodi so blagodatta na Svetiot duh, a ne so silata na prirodata" (Sv. Jovan Zlatoust ).

Na osmiot den po ra|aweto na Jovan, toj bil obrezan. Tatko mu, bidej}i nem, napi{al na {ti~ka: "Jovan mu e imeto". I vedna{ mu se odvrzal jazikot i po~nal da zboruva. Zaharij se ispolnil so Svet duh, go blagoslovuval Boga i ja prorekol vistinata za Mladenecot deka }e se nare~e prorok na Sevi{niot i Prete~a. Domot na Zaharij se nao|al na viso~ina pome|u Vitleem i Hevron. Vo Izrael se prenel glas za ~udnoto ra|awe na Sveti Jovan. Glasot stignal i do zlobniot car Irod, koj vladeel vo Judeja. Toga{, po negova naredba se ubieni 14.000 nevini vitleemski deca. Irod, osven od Hristos, stravuval i od mladenecot Jovan, slu~ajno toj da ne bide idniot car. Zatoa im naredil na vojnicite da go ubijat vo negoviot dom. No, glasot za ubistvoto na vitleemskite deca stignal i do Elisaveta. Taa vedna{ go zela mladenecot Jovan vo race i so nego begala vo pustata i visoka gora. Naedna{, od vrvot na gorata, zabele`ala deka vojnicite se pribli`ile kon nea. So solzi na o~i, pred karpata, izvikala: "Goro Bo`ja, primi ja majkata so ~edoto !". Po bo`ja volja, karpata se otvorila, se sozdala pe{tera i vo nea se skrile Elisaveta i Jovan. Razgneven poradi ova, car Irod gi ispratil vojnicite vo erusalimskiot hram kaj Zaharij. Ubijcite go ubile bo`jiot sluga poradi toa {to ne ka`al kade e sin mu.

Negovata proleana krv se stvrdnala kako kamen. ^etirieset dena po ubistvoto na Zaharij, Sveta Elisaveta po~inala vo pe{terata. Za Sveti Jovan vo pustinata se gri`el Bog i angel Gospodov. Sveti Jovan odel vo obleka od kamilski vlakna i ko`en pojas, a se hranel so skakulci i div med. Spasitelot Hristos za nego mu zborel na narodot deka "me|u rodenite od `ena ne se pojavil pogolem od Jovan Krstitel".

Sveti Jovan Krstitel

Sveti Jovan gi kr{teval lu|eto vo rekata Jordan so voda i gi povikuval na pokajanie: "No, Onoj {to ide po mene e posilen od mene,On }e ve krsti so Svetiot duh i so ogan". Sveti Jovan go krstil Gospod vo r. Jordan. Toj svedo~i pred svetot deka Isus Hristos e Sin bo`ji. Svedo~i za postoeweto na vistinskata Svetlina. Sveti Jovan Krstitel, zaradi moralnata ~istota, nare~en e "angel vo telo". Toj go kritikuval nemoralot vo Rimskata Imperija. Hrabro go ukoril car Irod, {to `ivee so `enata na svojot `iv brat. Xelatot, po naredba na car Irod, mu ja otsekol glavata na posledniot prorok od Stariot zavet, Sveti Jovan Krstitel. Negovoto ra|awe se slavi na sedmi juli. Da go proslavime {to podostoinstveno.