|
SVEDO[TVA Istorijata ne e samo minato DALI POZNATITE STOLBOVI NA INDISKIOT KRAL ASOKA BILE PODIGNATI OD ALEKSANDAR MAKEDONSKI? Pi{uva: Aleksandar DONSKI
V e}e spomnavme deka pove}e istori~ari smetaat oti najpoz- natiot dreven indiskikral Asoka, ~ie ime budistite od celiot svet denes so stravopo~it go izgovaraat, vo sebe imal makedonska krv, t.e. deka negovata rodena baba bila }erka na makedonskiot kral Selevk (koj pred toa bil general vo vojskata na Aleksandar Makedonski).Kralot Asoka e poznat i po toa {to ostavil svoi zapisi. Toa se poznatite Stolbovi na Asoka, koi denes se smetaat kako edno od najzna~ajnite kulturni dela na drevna Indija. Tekstot ispi{an na ovie stolbovi pretstavuva zbirka edikti posveteni na reformite {to Asoka gi sprovel, kako i na moralnite principi za odnesuvaweto na lu|eto. Vo ova delo toj gi spomenuva toga{nite vladeteli na dr`avite na Ptolemeite, na Selevkidite i na Makedonija. Vsu{nost toj pi{uva za obidite na {ireweto na budizmot vo ovie dr`avi ( The Edicts of King Ashoka, an English rendering by Ven. S. Dhammika The Wheel Publication No. 386/387 ISBN 955-24-0104-6; Published in 1993 Buddhist Publication Society, Sri Lanka). Pove}e nau~nici smetaat deka nekoi od klu~nite idei {to kralot Asoka gi pretstavil vo svoite edikti vsu{nost gi prezel od ideite na Aleksandar Makedonski. Takva, pred s#, e idejata za bratstvo pome|u narodite. Ponatamu, nekoi nau~nici smetaat i deka Stolbovite na Asoka vsu{nost gi pretstavuvaat oltarite {to svoevremeno tamu gi postavil Aleksandar Makedonski, a deka kralot Asoka, pedesetina godini podocna, samo gi iskoristil ovie oltari za svoite zapisi. Po smrtta na Asoka se raspadnala mo}nata indiska dr`ava Magadha na nekolku pomali kralstva.Dinastijata Maurja sekako deka bila najpoznatata indiska dinastija vo drevninata. Vo vremeto na ovaa dinastija nastanalo i svetski poznatoto delo Kama Sutra. Poradi faktot {to }erkata na makedonskiot vladetel Selevk se oma`ila za osnova~ot na dinastijata Maurja, prakti~no vo ovaa najpoznata drevna indiska dinastija imalo i makedonska krv, koja najverojatno te~ela i niz venite na najpoznatiot dreven indiski kral Asoka. MUDRECOT KALAN Koga zboruvame za drevnite vrski pome|u Makedoncite i budizmot }e spomneme u{te eden interesen nastan. Poznato e deka kon pate{estvieto na makedonskata vojska se priklu~il indiskiot mudrec i budisti~ki u~itel Kalan, koj brgu stanal golem prijatel na Aleksandar Makedonski. Vsu{nost, Kalan ne bil nepoznat ~ovek vo toga{na Indija. Sovremeniot indiski istra`uva~ i dobar poznava~ na prestojot na Aleksandar Makedonski vo Indija, d-r Ranaxit Pal, pi{uva deka vsu{nost Kalan bil ista li~nost so poznatiot budisti~ki u~itel Asvago{a ( Asvaghosha). Ova prakti~no zna~i deka eden od najdobrite prijateli na Aleksandar Makedonski vo toa vreme bil poznat budisti~ki u~itel.Drevnite biografi na Aleksandar Makedonski posvetuvaat zna~aen prostor na ovoj indiski mudrec. Taka, na primer, Plutarh (prv vek po Hrista) go spomenuva Kalan vo glavite 65 i 69 vo svojata biografija za Aleksandar Makedonski. Plutarh pi{uva deka negovoto vistinsko ime bilo Sfines (verojatno gr~ka transkripcija na imeto Asvago{a), no vojnicite na Aleksandar go narekle Kalan, spored indiskiot pozdrav kale, {to toj ~esto go upotrebuval. Toj bil isklu~itelno mudar ~ovek. Za vreme na edna sredba so Aleksandar Makedonski, ovoj budisti~ki u~itel mu ostavil golem vpe~atok na makedonskiot car, koga na slikovit na~in mu dal sugestii kako treba da vladee so svoeto carstvo. Plutarh seto ova go opi{uva so zborovite: "Velat deka toj na Aleksandar mu ja pretstavil i slikata na negovata vlast. Vo sredinata frlil nekakva suva i tvrda ko`a i zastanal na nejziniot rab, pa taa, pritisnata na ednata strana, se potkrenala od drugite strani. Potoa odel naokolu i pritiskaj}i ja ko`ata doka`uval deka toa se slu~uva sekade, dodeka najposle ne zastanal na sredinata na ko`ata, pa i sredinata i s# drugo stanalo mirno. Taka sakal da mu poka`e na Aleksandar deka toj mora najmnogu da ja pritiska sredinata na svoeto carstvo, a ne da se gubi vo dale~inite". (65 glava). Budisti~kiot mudrec i u~itel Kalan go prodol`il patot so makedonskata vojska i koga Aleksandar re{il da se vrati od Indija kon Makedonija. No, pred da vlezat vo Susa, Kalan se razbolel i re{il da se samoubie. Samoubistvoto go izvr{il na krajno nevoobi~aen na~in pred o~ite na Aleksandar Makedonski i na negovite vojnici. Toga{ toj duri i ja pretska`al smrtta na Aleksandar vo Vavilon. Ova Plutarh go opi{uva so zborovite: "Toga{ Kalan, otkako kuso vreme trpel bolki vo stomakot, pobaral da mu se podgotvi klada. A koga dojaval do nea, im se pomolil na bogovite, se poturil so voda i frlil pramen od svojata kosa vo plamenot. Ka~uvaj}i se na kladata se zboguval so prisutnite Makedonci i gi pokanil toj den prijatno da go minat i da se opijat zaedno so svojot kral. 'A jas nego', rekol, 'za kuso vreme }e go vidam vo Vavilon!'. Otkako go rekol toa, legnal i se stutulil, i ne se pomrdnal duri i koga se pribli`uval ognot, tuku ostanal vo istata polo`ba. Taka se `rtvuval samiot sebesi spored starinskiot obi~aj na mudrecite na svojata zemja." (glava 69). Plutarh pi{uva deka i samiot Aleksandar prisustvuval na ovaa neobi~na gletka i deka podocna naredil da se napravi taka kako {to posakal Kalan, pa ve~erta i navistina bila organizirana pijanka. Kalan e spomnat i od biografot na Aleksandar Makedonski, po ime Arijan (prv vek po Hrista). Vo sedmata glava od biografijata za Aleksandar, Arijan objasnuva deka Kalan re{il da se samoubie poradi toa {to nikoga{ pred toa (dodeka `iveel vo Indija) ne mu se slu~ilo da se razboli. No, koga trgnal so vojskata na Aleksandar, dodeka prestojuvale vo Persija, dobil silni stoma~ni bolki, {to za nego bilo dokaz deka pove}e ne vredi da se `ivee. Toj odbil da se lekuva i izjavil deka saka da se samoubie. Aleksandar dolgo vreme se obiduval da go razubedi svojot prijatel, no koga sfatil deka toa ne e mo`no, li~no naredil da se podgotvi kladata. Arijan, povikuvaj}i se na pi{uvawata na o~evidcite na toj nastan, pi{uva deka dodeka Kalan gorel, ne se nitu pomrdnal, a Makedoncite, na ~elo so Aleksandar, seto toa so stravopo~it go gledale. Aleksandar naredil da mu se oddade visoka po~est na Kalan ( Arrian:"The Campaigns of Alexander", Translated by Aubrey De Selincourt, Pengiun books, USA, 1987, 351-352).Zna~i, Makedoncite u{te od drevninata ostvarile bliski kontakti so budizmot i so indiskata kultura. No, osven kontaktite, Makedoncite ostavile i kulturno vlijanie vrz budizmot i indiskata kultura voop{to. ALEKSANDAR MAKEDONSKI I BUDIZMOT Indiskiot istori~ar d-r Ranaxit Pal, pi{uvaj}i za vlijanieto {to Aleksandar Makedonski go ostavil vrz indiskata kultura i vrz budizmot, veli deka Aleksandar Makedonski go zadol`il budizmot so toa {to ja odr`uval ovaa religija dodeka prestojuval vo Indija. D-r Pal smeta deka blagodarenie na Aleksandar Makedonski indiskata civilizacija do`iveala svoj nov procut. Vo vrska so seto ova toj pi{uva: "Aleksandar sonuval za bratstvo pome|u narodite vo toga{niot svet poln so konflikti... Germanskiot istori~ar od 19 vek Drojzen smeta deka hristijanstvoto niknalo vrz kulturnoto milje {to rezultiralo od me{aweto pome|u Evropa i Azija vo helenisti~kiot period. No, vistinata e u{te podlaboka - duri i budizmot, kakov {to go znaeme denes, mu ostanal dol`en na Aleksandar, koj go poddr`uval u{te pred Asoka... Obnovuvaweto na indiskata civilizacija vo ~etvrtiot vek pred Hrista vo golema mera se slu~ilo blagodarenie na negova inicijativa" (D-r Ranajit Pal, cit. delo: http://www. geocities.com/ranajitda/) .Vo prodol`enie d-r Pal pi{uva za sudbinata na oltarite {to Aleksandar Makedonski svoevremeno gi izgradil vo Indija. Imeno, poznato e deka pred da se vrati vo Vavilon, Aleksandar vo Indija podignal dvanaeset masivni oltari vo ~est na bogovite, koi se spomnati vo delata na nekolku drevni istori~ari. Do neodamna oficijalno se smeta{e deka ovie oltari ne se za~uvani, t.e. deka ne e pronajdena ni traga od niv. Me|utoa, po temelnite istra`uvawa {to gi izvr{i d-r Pal, toj ponudi interesen odgovor na pra{aweto zo{to dosega ne se pronajdeni ovie oltari. D-r Pal smeta deka nekoi od ovie oltari do denes stojat, no deka se prepraveni. Imeno, toj tvrdi deka ovie masivni oltari gi iskoristil i gi prepravil podocne`niot indiski mo}en vladetel Asoka i deka toa vsu{nost se Stolbovite na Asoka, {to ve}e gi spomnavme. D-r Pal potencira i deka vo svoite edikti Asoka iskoristil i nekoi od ideite na Aleksandar. Vo vrska so seto ova d-r Pal pi{uva: "Vnimatelnata analiza na gr~kite, latinskite i sanskrit izvorite ni zboruva deka negovite (Aleksandrovite, z.m.) poznati oltari ne se najdeni bidej}i tie bile upotrebeni od strana na Asoka za prezentirawe na sopstvenite poraki. Asoka ne gi iskoristil samo oltarite, tuku gi iskoristil duri i negovite (Aleksandrovite, z.m.) poraki za tolerancija i qubov, koi bile celosno na linija na povikot na Aleksandar za bratstvo pome|u narodite" (Cit. delo, isto kako prethodnoto). D-r Pal smeta i deka Asoka indirektno go spomnal Aleksandar Makedonski vo svojot sedmi edikt, kade gi spomenuva "kralevite od minatoto". D-r Pal smeta deka tie kralevi bile Aleksandar Makedonski i Nabukodonosor. [to se odnesuva do nastanokot na Stolbovite na Asoka, d-r Pal pravi detalna analiza vo vrska so nivnoto poteklo. Najnapred toj konstatira deka tie o~igledno bile izgradeni pred vremeto na Asoka, t.e. pred vremeto koga bile ispi{ani. Deka Stolbovite na Asoka bile porano podignati vo odnos na vremeto koga bile ispi{ani smeta i britanskiot istori~ar Monahan. Vo vrska so ova toj pi{uva: "Faktot {to deset od ovie stolbovi nosat zapisi od Asoka e dokaz deka tie ne nastanale podocna od vremeto na negovoto vladeewe. No, toa ne pretstavuva dokaz deka nekoi od niv ne nastanale porano" ( F.J. Monahan The Early History of Bengal, 1925, str. 227).(Prodol`uva) |
|