Za sostojbata vo Republika Makedonija najgolemi vinovnici se pretsedatelot Boris Trajkovski, premierot Qub~o Georgievski, liderite na politi~kite partii na SDSM, DPA i PDP, a isto taka Solana i Robertson.

Vladata na Makedonija treba edna{ da sfati deka NATO, EU i SAD najprvo gi gledaat nivnite interesi, a ne interesite na Republika Makedonija. Nie samite treba da se borime za idninata na Republika Makedonija, samite da odlu~uvame kako i na koj na~in }e go gradime ureduvaweto i demokratijata i nikoga{ da ne dozvolime da ja izgubime bogatata istorija, identitetot na dr`avata i identitetot na Makedoncite. Da ne dozvolime nekoi si Solana i Robertson da ni diktiraat za idninata na Makedonija, koga tie vo svoite zemji s# u{te imaat nesredeni problemi ([panija so ETA, a Britanija so Severna Irska).

Pred izvesno vreme, kako {to pi{uvaa dnevnite vesnici vo Makedonija, Solana mu se zakanil na premierot Qub~o Georgievski deka dokolku vovede voena sostojba, mo`e da go snajde istoto {to go snajde Milo{evi}, dodeka poslednata zakana kon pretsedatelot Boris Trajkovski e deka nema asocijacija vo partnerstvoto za mir, nitu finansiska pomo{, dokolku ne gi prifatat nivnite barawa. Zarem u{te treba da im veruvame na tie bolni politi~ari koi so takvi zakani gi uslovuvaat na{ite politi~ari?! Nivnite barawa za promena na Ustavot, Preambulata, voveduvawe na albanskiot kako vtor dr`aven jazik, dvojazi~nost vo makedonskiot Parlament, pogolemi malcinski prava na Albancite vo Makedonija i amnestija na teroristite, se edni od najgnasnite barawa.

Gospodata Solana, Robertson i Bu{ neka doka`at deka malcinstvata vo nivnite dr`avi u`ivaat pogolemi gra|anski prava od onie {to gi u`ivaat Albancite vo Makedonija i dali nekoe malcinstvo kaj niv ima univerzitet na maj~in jazik? [to se odnesuva do pravata na malcinstvata vo Republika Makedonija, site malcinstva gi u`ivaat istite prava {to gi u`ivaat i
Makedoncite vo dr`avata.

[to se odnesuva do legalizacijata na tetovskiot parauniverzitet, Vladata treba dobro da razmisli dali legaliziraweto na parauniverzitetot e vo korist ili na {teta na Republika Makedonija i dali treba da dozvoli vo tetovskiot parauniverzitet (kako vo Pri{tina) da se obu~uvaat studenti za nacionalni idei, a ne za strukata za koja i gi dobile diplomite.

Vladata na Republika Makedonija ne treba da razmisluva, a kamo li da napravi nekakvi promeni na Ustavot i Preambulata, MPC ne treba po nikoja cena da bide izbri{ana od Ustavot na Republika Makedonija, nitu voveduvawe dvojazi~nost vo makedonskiot Parlament, nitu pak pravewe dvonacionalna dr`ava. Seto toa vodi kon u{te edna podelba na Republika Makedonija, gubewe na identitetot, istorijata i seto ona {to Makedonija so vekovi go sozdavala. Zapadot go posakuva toa, bidej}i tie istite ve}e edna{ ja raspar~ija Makedonija vo 1913 godina, a dokolku uspeat vo u{te edna podelba, taa }e bide so poddr{ka na na{ite politi~ari, na onie {to sme gi izbrale da se borat za idninata, integritetot i samostojnosta na dr`avata i da gi zastapuvaat interesite na site gra|ani na Republika Makedonija, a ne interesite na zapadnite teroristi i diktatori, kako {to se EU, NATO i SAD.
Politikata {to momentalno ja vodi Evropskata unija ne e nikakva ideja za obedineta Evropa, tuku ideja tie da stanat diktatori na Evropa. Toa se gleda po toa {to zemjite koi baraat da stanat ~lenki na EU, treba da ja krojat sudbinata na dr`avata po nivna merka, pa duri diktiraat koi politi~ki partii da pravat koalicija. Takov be{e slu~ajot so Avstrija po parlamentarnite izbori, koga vladeja~kata partija napravi koalicija so druga partija, koja za EU be{e nacionalisti~ka, pa zatoa taa vovede sankcii protiv Avstrija. Za `al, istoto se slu~uva i so Republika Makedonija, tie diktiraat s#, pa duri go pikaat nosot i vo vnatre{noto ureduvawe na dr`avata.

Neka vidat gospodata, vo toa vreme, kolku Srbi i kolku Albanci `iveele vo Kosovo, pa neka ni dadat objasnuvawe zo{to Makedoncite, a i drugite, gi napu{tile svoite vekovni ogni{ta od ovie mesta, a Albancite gi preplavile. Verojatno ne gi napu{tile zatoa {to im bilo dobro. Gospodata od NATO i EU ne znaat ni{to za istorijata na Balkanot, ne znaat deka Albancite odamna vr{ele pritisok vrz drugite narodnosti vo tie mesta, pa tie morale da gi napu{tat svoite ogni{ta, pa Albancite od Kosovo i od Albanija da gi preplavat, begaj}i od re`imot na Albanija i od napadite na NATO na  Jugoslavija. Makedonija im dade toplo gostoprimstvo, a tie za vozvrat grabnaa oru`je protiv nea. Zatoa, Vladata treba da se pozanimava malku i so dodelenite makedonski dr`avjanstva na Albancite za poslednite 40 godini. Sekoj koj ne zaslu`il da ima makedonsko dr`avjanstvo treba da mu se odzeme i da se protera od kade {to do{ol, bez nikakvo opravduvawe. Dokolku Vladata na Makedonija gi promeni Ustavot i Preambulata, treba da go promeni i makedonskoto zname.

Ne mislam deka NATO i EU imaat poddr{ka od makedonskoto naselenie vo Makedonija, me|utoa tie treba da se sprotivstavat na kakvo bilo ~lenstvo vo ovie organizacii, da se zabrani sekakvo vleguvawe vo Republika Makedonija na nivnite posrednici, dodeka Solana i Robertson da se proglasat za do`ivotno nepo`elni li~nosti vo Republika Makedonija. Samo na toj na~in }e imame stabilna Makedonija i }e se spre~i sekakva denacionalizacija, pa duri i u{te edna podelba na Republika Makedonija. Makedonija na Makedoncite.

"Qub~o vojvoda, Qub~o vojvoda...!". Taka izvikuvaa golobradite mom~iwa vo izbornata kampawa na mitinzite {irum cela Makedonija. Taka go po~nuvam ovoj moj napis za podobro razjasnuvawe na li~nosta i deloto na gospodinot Premier-vojvoda.

Ovie golobradi mom~iwa taka skandiraa i esenta 1998 godina. Koga po~na Qub~o da se zanimava so politika, vo 1990 godina, tie edvaj da imaa po 8, 9 10, pa i 11 godini, a sega se udarnata sila na partijata na vlast koja, kriej}i se zad ~etirite zlatni bukvi VMRO, gi prodava dr`avnite i nacionalni interesi na Republika Makedonija i otvoreno im veli deka toa taka treba da bide, bidej}i toa e diktat od Evropskata unija, SAD i NATO-Alijansata.

Za da gi potsetam ovie deca koi se zavedeni i izmanipulirani od strana na Qub~o, za podobro da si go zapoznaat svojot lider, vo kratki crti }e im ja objasnam celata politi~ka kariera na nivniot voda~, koj gi ima{e site aduti da pravi dr`ava, no toj toa go odbi, prepu{taj}i mu gi adutite na drugiot vo`d od sprotivniot tabor - naslednikot na komunistite.

Na prvite parlamentarni izbori, vojvodata Qub~o ima{e 39 pratenici i toga{ ne napravi koalicija so nitu edna partija od toga{niot politi~ki establi{ment, tuku se odlu~i za tehni~ka Vlada. Po dogovor se napravi ekspertska vlada, na ~elo so Nikola Kqusev, vo ~ij sostav kako politi~ki ministri sami se deklariraa pokojniot Mijalkov, \or|i Naumov, Martin Trenevski i drugi. Rabotata so ovaa Vlada ode{e gore-dolu dobro po site linii, se donese Ustavot i mnogu va`ni zakoni za zaokru`uvawe na dr`avnosta. Da ne dol`am mnogu. Qub~o, od pri~ini {to samo nemu mu se poznati, na ovaa Vlada & dade crven karton, odnosno so negovite pratenici ja urna ekspertskata Vlada, bidej}i toga{ se izjasni za politi~ka vlada. I u{te ne{to da ve potsetam mladi mom~iwa, va{iot lider be{e i potpretsedatel na pretsedatelot na dr`avata, no i toa ne go izdr`a i se povle~e.

So urivaweto na ekspertskata Vlada, a vodej}i se od Ustavot, pretsedatelot na dr`avata, kako na lider na najbrojna partija, mandatot mu go doveri na Qub~o, no toj vo rok od samo ~etiri dena go vrati mandatot i zamina vo Avstralija vo poseta na negovite zadgrani~ni komiteti za da sobere ara~ za Partijata i za svoi li~ni interesi.

I Petar Go{ev, toga{niot lider na SKM, isto taka go odbi mandatot za mandator na nova vlada. Iako toga{ transformirani vo SDSM, tie za nov lider go izbraa Branko Crvenkovski, koj bez dvoumewe ja prifati odlukata i napravi koaliciska vlada so albanskata PDP. Nivnata rabota i funkcioniraweto na dr`avata nam ni se dobro poznati. Potoa, mladi gospoda, dojdoa parlamentarnite izbori vo 1994 godina. Va{iot lider, vojvodata Qub~o, napravi koalicija so Demokratskata partija na Go{ev i u~estvuvaa samo vo prviot krug, a vtoriot, od pri~ini {to im se samo nim poznati, go bojkotiraa. Taka, vlasta na dr`avata celosno se ostava na Branko i na SDSM. Toj, po niven terk, do 1998 godina ja opqa~ka i ja rasprodade dr`avata, a za toa pridonese i vojvodata Qub~o (do den-denes se pretpostavuva deka se vo dogovor {to podocna, i vo ovie te{ki vremiwa, }e se poka`e). Vo 1998 godina, so formirawe na koalicijata me|u Qub~o, Xaferi i Tupurkovski se osvoija izborite, se formira zaedni~ka Vlada i se vpu{tija vo totalen grabe`, za da ne bidat podolu od prethodnite. No, {to e u{te polo{o, tie posegnaa duri i po teritorijalniot i nacionalniot integritet, najavuvaj}i promena na Ustavot so {to Makedonija bi stanala dvonacionalna dr`ava. U{te mi odyvonuvaat zborovite na va{iot vojvoda kako se fale{e preku mediumite deka imame najdobri me|unacionalni odnosi, tie se duri tolku relaksirani {to nikoga{, otsega pa natamu, nema da se naru{at. No, ova be{e samo do pretsedatelskite izbori vo 1999 godina, koga na neviden na~in se polnea kutiite so liv~iwa samo za da go dobieme sega{niot Pretsedatel na dr`avava. No, za Pretsedatelot nema da vi pi{uvam, bidej}i sega toj ne e na dneven red. Za nego }e vi napi{am koga }e si podnese ostavka.

Na kraj, mladi moi mom~iwa, ne zaboravajte ja pesnata "Narode makedonski", svestete se i ka`ete mu na va{iot vojvoda Qub~o da prestane da si poigruva so `ivotite na Makedoncite i idninata na Makedonija, pobarajte mu neotpovikliva ostavka i presudete mu po amanetot na Gocevoto VMRO. Makedonija nema pove}e sinovi za ginewe i teritorii za delewe. Dali s# u{te }e dozvoluvate so vas da manipuliraat li~nosti na koi politi~koto i voenoto profiterstvo im se primarni celi, kako {to se li~nosti od rakovodstvoto na VMRO-DPMNE: Quben Paunovski, Lambe Arnaudov, Qube Bo{kovski, Vojo Mihajlovski i nivnite {oferi, na ~elo so vojvodata Qub~o? Dali za niv toa se dobri relaksirani me|uetni~ki odnosi, koga sekoj den ni prireduvaat po nekoj pogreb, pa duri i bez perde na o~ite davaat so~uvstvo na semejstvata na zaginatite, a potoa zaboravaat na s#?! Ne e li sramno i licemerno na denot na 11-godi{ninata od formiraweto na VMRO-DPMNE, 17 juni, so potsmev da se ka`e deka na Kumanovo mu podarile 80 toni mineralna voda i deka i na drugi mesta }e nosele pomo{ vo voda?! Zna~i, odnapred znaat deka }e ima potreba od voda vo mnogu gradovi vo Makedonija?! A od kade }e ja platat, samo tie znaat.

Makedoncite koi `iveat vo SR Germanija, organizirani vo makedonski klubovi, zaednici i crkovni op{tini, na pro{ireniot sostanok na Pretsedatelstvoto na Makedonskiot kongres za Evropa odr`an vo Makedonskiot klub "11 Oktomvri" vo Rem{aid, SR Germanija, na 7 juni 2001 godina donesoa Deklaracija.

So ovaa Deklaracija se obra}ame do me|unarodnata zaednica (NATO, KFOR, EU) da prestane so poddr{kata na albanskite teroristi koi na po~etokot na 21 vek se obiduvaat so oru`je da gi soprat demokratskite procesi vo Republika Makedonija.

Ja povikuvame me|unarodnata zaednica da prestane so svojata pogre{na politika da go pomaga najnoviot genocid na makedonskiot narod i humanitarnata katastrofa na gra|anite na Makedonija.

Se obra}ame do pretsedatelot na Republika Makedonija da prestane so izmestuvawe na politi~kite procesi i so voveduvaweto na konsenzualna demokratija, a celokupnata politi~ka aktivnost da se vrati vo edinstveniot legalen i legitimen zakonodaven dom, Sobranieto na Republika Makedonija.

Barame od gospodata Trajkovski, Georgievski i Crvenkovski da ne prifatat promena na Ustavot, dvojazi~nost, dvonacionalnost i bri{ewe na MPC pod diktat na me|unarodnata zaednica i albanskite teroristi. Dokolku ne mo`at da se sprotivstavat na vakviot diktat, da se povle~at od vr{eweto na dr`avni~kite funkcii.

MVR i ARM da prezemat energi~ni akcii za uni{tuvawe na `ivata teroristi~ka sila i vra}awe na mirot i bezbednosta vo Republika Makedonija.

Narodot pravi zulumi, a istorijata bele`i. Toa e pravilo od koe nema begawe. So sila ni{to ne se postignuva. Sostojbata vo poslednite nekolku meseci vo Republika Makedonija ni e dobro poznata i nema potreba da ja povtoruvame, a narodot }e dodade: Rani ku~e da te lae.

Nema somnenie deka albanskite separatisti i teroristi bezmilosno ubivaat makedonski ~eda, a albanskite lideri i lider~iwa (da ne re~eme i makedonskite) seto toa go gledaat i oko ne im trepnuva za da se prezemaat jasni i odlu~ni merki za spre~uvawe na krvoprolevawata.

Pa, gospoda Xaferi, Imeri i preostanati va{i istomislenici, znaete li deka jadete makedonski leb i deka makedonskiot narod "debelo" ve pla}a za da rabotite spored makedonskiot Ustav i zakon i deka site treba itno i maksimalno da se anga`irate da prestane terorizmot, ubivawata i da se polo`i oru`jeto? Dali znaete deka nikoj osven makedonskiot ustavotvoren narod nema pravo da menuva Ustav, da bara pove}e prava otkolku {to mu sleduva (a gi imate) spored me|unarodnite konvencii? Otvorete gi {irum o~ite i videte kakvi prava imaat Makedoncite vo Albanija, vo Grcija, vo Bugarija i po{iroko i {to li }e bide tamu, ako site Makedonci zemat oru`je vo race i pukaat? Zatoa, aktuelnata vlast vo R. Makedonija i site nejzini lideri i lider~iwa, koi jadat makedonski leb treba neodlo`no, itno i vedna{ da gi zasukaat rakavite za jasno i glasno da im ka`at na site onie koi ne go izvr{uvaat i po~ituvaat Ustavot na dr`avata, bez razlika dali se teroristi, separatisti i sli~ni na niv, deka so krvoprolevawe, so pukawe, ubivawe, pqa~kawe i sli~no nema re{enie, deka se sozdava dolgotrajna omraza me|u narodot i deka re{enieto treba da se bara preku legitimnite ovlasteni dr`avni organi i organizacii vo RM. Da im se ka`e deka drug pat nema i oti nema par~ewe na Republika Makedonija, bidej}i ne mo`e taka lesno od istorijata da se izbri{at delbenite ujdurmi od 1912/13 godina. Vo sprotivno, gubitnici i o{teteni }e bideme site {to `iveeme na ovie prostori. I za kraj, makedonskata vlast treba kategori~no da zastane na stranata na makedonskata kauza i vistina. Vo sprotivno, ne & e mestoto me|u makedonskiot narod.

Po~ituvan pratenik na makedonskiot narod,

Sega koga Makedonija i makedonskiot narod se napadnati, Vie ste na najisturenite pozicii isto kako na{ite odbranbeni sili koi se borat so teroristite. No, i Vie vo Parlamentot, i borcite na terenot ne ste sami - so Vas e makedonskiot narod.

Vo ovie presudni momenti, od Vas barame da ne potkleknete, tuku beskopromisno da se sprotivstavite na kakvi bilo pritisoci i ubeduvawa od koja bilo strana i vo nikoj slu~aj da ne dozvolite kakvo bilo menuvawe na Ustavot (vklu~uvaj}i ja tuka i Preambulata).

Ve izbravme zatoa {to uspeavte da n# ubedite deka ste eden/edna od najpodgotvenite da zastanete na ~elo na na{ava dr`ava i da gi pretstavuvate i branite interesite na makedonskiot narod i Makedonija. No, bidej}i nieden poedinec ne mo`e da ja nosi vo sebe celata mudrost i sila na svojot narod, da se potsetime na samo nekolku raboti od

na{iot kontinuitet:

1. Na{eto postoewe, postoeweto na makedonskiot narod, postoeweto na na{ite pradedovci, na teritorijata na Makedonija, ne se meri so decenii ili stoletija, tuku so mileniumi.

2. Pokraj s# {to se slu~uva{e vo na{ata istorija, makedonskiot narod, od s# {to ni se nametnuva{e, opstana i postoi samo kako makedonski narod.

3. Pokraj site propagandi i obidi za poni`uvawe na makedonskiot narod nie sme bile i ostanuvame i gord i hrabar narod.

4. Na{ite opredelbi bile i ostanuvaat da se `ivee pozitivno, progresivno i civilizirano, no podgotveni sme beskompromisno da se borime za na{ite i op{tite vrednost.

Porakata {to ja ispra}ame treba da e jasna: Makedonija e nacionalna dr`ava na makedonskiot narod i takva i }e ostane.

Gra|anskata ramnopravnost {to ja u`iva sekoj dr`avjanin na Makedonija, bez razlika na koja nacionalnost pripa|a, vo mnogu slu~ai e duri pove}e od ramnopravnost i vo sekoj slu~aj mnogu pove}e od s# {to se sugerira so me|unarodnite konvencii i dogovori. Vo procesot na demokratskoto zreewe, kaj nas se slu~ija i devijantni pojavi koi uslovija da se zagubi ~uvstvoto za va`nost i prioritet.

Ova e moment koga od Vas, kako poedinec - pretstavnik na makedonskiot narod, barame da ne dozvolite izmeni na na{iot Ustav, duri i ako se slu~i od vrvot na Va{ata partija od Vas da se bara izjasnuvawe za promena na Ustavot.

Od neprijatelite na makedonskiot narod se insistira od na{iot Ustav da se isfrlat istoriskite fakti, koi se osnova na postoeweto na na{ata dr`ava, deka Makedonija e delo na makedonskiot narod, oti e rezultat na streme`ot, borbite i potrebite na tie generacii i deka e napravena da gi zadovoli osnovnite potrebi na idnite generacii na makedonskiot narod.

Nikoj nema pravo da ja bri{e na{ata istorija i da ja zagrozuva na{ata idnina, a vo nikoj slu~aj ne Vie, komu mu se dovereni vodeweto i odbranata na Makedonija. Izjasnuvawe za promena na Ustavot e ednakvo na potpi{uvawe

kapitulacija i predavstvo na sopstvenata dr`ava i narod. Bez razlika na toa {to makedonskiot narod ne mu ostanuva dol`en na predavnicite, sepak predavstvata imaat dolgoro~ni i {tetni posledici.

Najdlaboko `alime i se izvinuvame za spomnuvawe na poslednive zborovi pred site koi vo nieden moment ne pomislile da prifatat kakva bilo promena na Ustavot i kakvo bilo predavstvo. No, istovremeno ispra}ame poraka do drugite (ako postojat takvi) da ne stanuvaat predavnici, tuku, ako ne mo`at da se sprotivstavat na pritisocite, bez razlika od koja strana doa|aat, neka se obratat za pomo{ do svojot narod ili neka otstapat od funkcijata koja im e doverena.

Na kraj }e spomneme nekolku vistini i narodni mudrosti:

"Tatkovinata ne ja nasleduvame od na{ite tatkovci i dedovci, tuku ja pozajmuvame od na{ite deca i na{ite vnuci".

"Ne uni{tuvaj go toa {to ne si go sozdal".

Ni Vie nitu koj bilo nema pravo da go bri{e i uni{tuva toa {to e delo na makedonskiot narod niz istorijata.

Po~ituvani sonarodnici!

So ova pismo sakam direktno da im se obratam na albanskite teroristi i da go iska`am svojot stav za zlostorstvata {to & se nanesuvaat na na{ata tatkovina, Republika Makedonija. Jas, situacijata vo Republika Makedonija ja sfa}am mnogu poseriozno otkolku del od vozrasnite.

Zatoa bi sakal da gi zapra{am teroristite zo{to ja zapo~naa ovaa krvava i besmislena vojna? Zarem ne znaat kolkavo zlo pravat koga se obiduvaat da gradat dr`ava vo dr`ava? Zo{to se odlu~ija, tokmu Makedonija da bide zemjata koja sakaat da bide centar na nivnite zlostorstva?

Zamislete kolkava be{e mojata bolka i mojata taga koga go vidov pogrebot na kapetanot na ARM koj zagina na 10.6. 2001 godina vo odbrana na svojata tatkovina? Zarem Vladata na dr`avata za koja zagina ova mlado mom~e ne mo`e{e da mu najde popristojno mesto za negov ve~en dom, od mestoto kade {to go pogrebaa?

Na site koi sedat na pregovara~ka masa za promena na Ustavot na Republika Makedonija sakam da im pora~am deka podobro }e be{e da dojdea i da gi videa dvajcata sinovi na ovoj kapetan kako go oplakuvaa tatka si i kako ja stegaa i pregrnuvaa majka si, mladata vdovica, od strav i nea da ne ja zagubat. O~ite mi se napolnija so solzi koga ja zdogledav majkata na ovoj makedonski sin kako se frla i pa|a vo negoviot ve~en dom. Kolku be{e potresna ovaa slika!

Bi sakal na teroristite da im go postavam slednovo pra{awe: Kakvo }e bide nivnoto ~uvstvo, ako imaat ~uvstva, koga bi pomislile deka ova e tokmu pogrebot na nivniot sin?

Site politi~ari neka razberat deka nie, gra|anite na Republika Makedonija, ne poddr`uvame promena na Ustavot. Nitu eden Makedonec ne dozvoluva da se prodade, nitu da se pravi razmena na koja bilo teritorija od na{ata zemja. Makedonija e na{eto najgolemo bogatstvo! Jas ja qubam Makedonija, qubete ja i vie!

Nema da ka`am ni{to novo ako izjavam deka od 1991 godina pa do den-denes makedonskiot narod `ivee s# pote{ko i pote{ko. Nema da ka`am ni{to novo ako go potenciram vinovnikot. Nema da ka`am ni{to novo ako istaknam deka pred nekoj den makedonskiot narod go do`ivea vrvot na svoeto duhovno, materijalno i moralno uni{tuvawe.

Vreme e da mu stavime kraj na seto toa. Vreme e da po~neme povtorno da `iveeme. Vreme e za sozdavawe na edna od najmo}nite dr`avi vo Evropa. Vreme e za Soedinetite balkanski dr`avi.

Povod za ova moe otvoreno pismo se ostvarenite kontakti so golem broj gra|ani na Makedonija, Bugarija i Jugoslavija.

Po~ituvani bra}a i sestri Makedonci i Makedonki,

Obedinuvaweto na Makedonija zavisi edinstveno od samite nas. Kolku pobrzo go napravime toa, tolku podobro za na{ite idni generacii. Na dene{nata makedonska Vlada & predlagam brzo i odlu~no likvidirawe na teroristite. Na idnata makedonska Vlada & predlagam:

Zname: crvena osnova, vo sredinata `olto {esnaesetzra~no sonce. U{te od vremeto koga narodite veruvale vo mnogu bogovi, makedonskiot narod veruval vo Bogot na Sonceto, t.e. Bogot Belino. Od toj damne{en period do denes i vo idnina, makedonskiot narod go ima {esnaesetzra~noto sonce kako svoj za{titen znak.

Grb: crvena osnova, vo sredinata `olt lav, a na srceto od lavot stoi crvena petokraka. Lavot go simbolizira hrabriot makedonski narod, dodeka crvenata petokraka go simbolizira po~etokot za obedinuvawe na Makedonija.

Moneti: eden denar - so znakot na hristijanstvoto; dva denara - so likot na Aleksandar Makedonski i pet denari - so likot na Goce Del~ev. Za{titata na makedonskite velikani treba da e prioritet na makedonskata dr`ava, bidej}i ako toa ne go stori, sosedite }e ni gi ukradat.

Formirawe nau~en institut za ispituvawe na vselenata, bidej}i na ~ove{tvoto mu pretstojat novi predizvici.

Moite predlozi gi smetam kako zajaknuvawe na osnovata na makedonskata dr`ava i baram Makedoncite da gi prifatat, a makedonskata Vlada da gi sprovede prakti~no vo javniot `ivot.

Pozdrav do site Makedonci.