RELATIVNO MIRNO?!

Taka po~nuvaat sekojdnevnite informativni programi i vesti na na{ite mediumi. Na na{ata teritorija bilo relativno mirno, iako vo tolku i tolku ~asot zaginal eden na{ vojnik, bile raneti nekolku policajci, teroristite pukale (provocirale?!), na{ite sili "soodvetno odgovorile" i nekolku novi sela bile zazemeni. Propagandata na koja sme sekojdnevno podlo`eni potsetuva na propagandata od najmra~nite denovi na komunisti~kiot totalitaren re`im. Edinstvenata cel e da ni go uni{tat ~uvstvoto za logika, moral, sram i realnost i da n# podgotvat za neminovnata nacionalna katastrofa.

Na{ata taktika za celo vreme e tie napa|aat, a nie pregovarame. Vakvata pogubna i bezmislena politika neminovno }e dovede do sramen i poni`uva~ki poraz, bidej}i tie {to gi zazele teritoriite nema taka lesno da gi dadat. Nim ne im odgovara da pregovaraat vo ovoj moment i }e pregovaraat samo toga{ koga }e imaat dovolno osvoeni teritorii, koi }e gi koristat kako predmet na pregovori. Albancite poka`aa deka mnogu ve{to pregovaraat: tie izleguvaat so maksimalisti~ki barawa od koi vo pogoden moment }e se otka`at za da gi dobijat onie barawa za koi celo vreme se borat. Na{ata pregovara~ka pozicija, od druga strana, e preterano slaba. [to i da dademe }e bide na{ poraz.

Kako {to n# potseti eden britanski kolega, Zapadot dosega izmisluval procesi na mir (ili na postignuvawe na mir), no tie bile samo toa, procesi. Vesnikot n# potsetuva na Ka{mir, Kipar, Severna Irska, Bosna, Kosovo i sega, ne daj Bo`e, Makedonija. Problemot so Zapadot ne e lo{otijata i zlonamernosta, tuku tokmu sprotivnoto: dobronamernosta, dobrinata, a spored toa i naivnosta ~ii celi se da se re{at problemite, koi tie ne gi razbiraat vo zemji koi ne gi poznavaat. Dobrinata na liberalite na vlast gi tera da im veruvaat na teroristite koga tie deklariraat deka se borat za ~ovekovi prava. Vakvite libersocijalisti se poopasni za svetskiot mir od desni~arite-skepticite koi }e baraat su{tina zad retorikata. Sega treba da se nadevame deka onie koi dojdoa ili koi }e dojdat da ni gi re{avaat problemite se od vtoriot tip.

Eve imame Vlada za spas, no s# u{te ne se gledaat pridobivkite od nea. Situacijata e s# polo{a (ili mnogu slo`ena, spored nivnite izjavi), sekoj den s# pove}e teritorija preminuva vo racete na albanskite ekstremisti, a so toa tie dobivaat s# posilni pregovara~ki pozicii. Ovaa Vlada ne e sposobna nitu za najelementarni ne{ta: da go informira svetot oti ekstremistite sepak n# napa|aat, a ne kako {to velat stranskite agencii deka nie gi bombardirame i uni{tuvame albanskite sela.

Gledam kako vodime vojna so albanskite ektremisti i ne mo`am da se na~udam dali ima nekoj vo na{iot voen vrv koj ima barem blaga ideja kako se vojuva vo uslovi na gerilska vojna. Site na{i generali doa|aat od porane{nata JNA koja be{e obu~uvana da n# brani od Rusija i sosedite, no ne i od gerilski vojni. Iskustvata od vakvi vojni se mnogu: Vietnam, Avganistan, ^e~enija, no izgleda deka na{ite gore ne gi zele predvid poukite od ovie konflikti. Rezultatite od pove}emese~nata agresija se pove}e od o~igledni i gi potvrduvaat ova razmisluvawe. Albanskite ekstremisti nekazneti "oraat" niz Makedonija, kontroliraat i zazemaat s# pogolemi delovi na na{a teritorija, vklu~uvaj}i i pove}e albanski i makedonski sela i samo pra{awe na vreme e koga }e po~nat da kontroliraat i gradovi. Taktikata na na{ite voeni sili e osudena na poraz, a toa e o~igledno od site operacii koi se vodeni dosega. Bombardirawe sela, a spored toa i mo`nosta za uni{tuvawe civilni objekti, samo ja zgolemuva osudata na akciite od celiot svet, gi radikalizira Albancite i ednostavno ne e efektna.

Pogre{nite potezi prodol`uvaat sekojdnevno. Me|u niv mora da go vbroime i kupuvaweto na avionite "Su-25", koi voop{to ne odgovaraat za vakva vojna. Za istite pari }e mo`ea da se kupat pove}e lete~ki tenkovi "Mi-24" ili pak ona {to su{tinski bi ja zgolemilo na{ata borbena nadmo}nost, a toa se bespilotni letala opremeni za densko i no}no nabquduvawe. Za uspe{no vodewe gerilski vojni potrebni se visoko mobilni antigerilski odredi koi so nadmo}no izvestuvawe, moderna oprema za dejstvuvawe vo site vremenski uslovi, i dewe i no}e, kako i poddr{ka od lete~kite tenkovi najprvo bi gi presekle kanalite za snabduvawe na gerilcite i bi gi navele na borba nadvor od naselenite mesta. Formirawe na armisko izvestuvawe i kontraizvestuvawe koe bi deluvalo vnatre i nadvor od zemjava e od fundamentalna va`nost.

Profesorkata Liljana Minova-\urkova vo eden napis za "Dnevnik" od minatiot vikend go rezimira ona {to mnogumina od nas go ka`uvaat i pi{uvaat ve}e dolgo vreme:

Pove}eto od sega{nive generacii Makedonci se vospituvani vo duhot na jugoslovenskiot patriotizam. Makedoncite spa|aa, mo`e da se ka`e, me|u najvernite Jugosloveni: da se potsetime samo koga go prepeavme na makedonski tekstot na jugoslovenskata himna. Istovremeno, projavite na svesta za potrebata da se za{titi svoeto (jazikot, istorijata i sl.) ~esto bea pre~ekuvani so etiketirawe. Ne e ni ~udno {to po osamostojuvaweto se javija deminutivite: dr`avi~ka, narodec, Makedon~e. Mladite, pak, po pravilo, se vospituvaat i se oformuvaat vrz osnova na manifeticii na tu|a kultura.

Na krajot, profesorkata Minova-\urkova go povtoruva zaklu~okot koj i nie sme go donele, mnogu pati, deka samite sme si vinovni za situacijata vo koja se nao|ame. Ne NATO, ne EU, ne SAD, tuku nie. ]e dodademe deka i den-denes nedostigot od makedonski patriotizam ili od nacionalizmot vo forma na patriotizam, se glavna pri~ina {to na{ata dr`ava e na rabot na raspa|awe. Vo nedostig na na{ nacionalizam be{e mo`no da se razvijat tu|ite, albanskiot i bugarskiot, taka {to od 1998 godina vo dr`avava vladee bugarsko-albanska garnitura ~ija cel, prirodno, e podelbata na Makedonija. Rezultatite se nasekade okolu nas.