VERATA NA[A RISJANSKA Golemiot makedonski svetitel prepodoben Naum Ohridski "SO TVOITE MOLITVI SPASI NE OD ISKU[ENIJA" Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA
Vo minatoto i denes, vo svetot zra~i eden svetol lik, eden golem svetec, prepodoben Naum Ohridski, izbranikot bo`ji, koj "`ivee kako opomena i sovest vo du{ite na lu|eto". "Visokiot, slab i suv... so dolga zaoblena brada", slavniot me|u svetcite, Sveti Naum Ohridski, ~ovekot koj mnogu razmisluval, a malku, no mudro zboruval, se slavi na treti juli. So Sveti Kliment Ohridski se najzna~ajnite u~enici na bogomudrite slovenski u~iteli, svetite ramnoapostolni Kiril i Metodij. Skoro 11 vekovi lu|eto ja ~ustvuvaat mo}ta na Sveti Naum, osobeno na izvorot na blagodetta, osvetuvaweto i ~udata na Svetiot grob, vo koj po~ivaat negovite sveti mo{ti, vo manastirot "Sveti Naum Ohridski", na bregot na Ohridskoto Ezero. Na visoka karpa, na izvorot na Drim, toj izgradil manastir i go posvetil na Sveti arhangel Mihail i Sveti arhangel Gavril. Osvetuvaweto na Manastirot go izvr{il episkopot Sveti Kliment Ohridski. ISTRAEN MISIONER Delata na Sveti Naum, zaedno so delata na slavnite blagovesnici na Triediniot Bog na slovenski jazik, pobednici nad neznabo`noto u~ewe, bogomudrite prosvetiteli, misioneri, vtemeluva~i na pismenosta i verata, osnovopolo`nici na samobitnata makedonska pismenost, kultura i kni`evnost: Sveti Kiril i Metodij, Sveti Kliment Ohridski, Sveti Sava, Sveti Gorazd i Sveti Angelarij, so visoki vrednosti, dalekuse`ni posledici i so posebno zna~enie za makedonskiot i za site slovenski narodi. Tie ne dozvolija makedonskiot narod da potpadne pod tu|i vlijanija i da se otka`e od pradedovskata vera. Vo Sveti Naum se vseli silata i mo}ta na neizmernata qubov kon Boga i ~ovekot, toj ja po~uvstvuva dlabo~inata na Bo`jata qubov. Vo lu|eto koi sakaa da go germaniziraat i eliniziraat slovenskiot narod, bila otsutna qubovta, kako {to pi{uva Sveti apostol Pavle, "{tom qubov nemam, }e bidam bakar {to yvoni ili kimval {to yve~i". Sveti Naum bil istraen podvi`nik, misioner, poznava~ na mnogu jazici. Prevel golem broj knigi od gr~ki na slovenski jazik. U~estvuval i vo prevodot i propovedot na Svetoto pismo. Gi napi{al kanonite za Sveti arhangel Mihail, Sveti apostol Andrej i za prenesuvawe na mo{tite na Sveti Jovan Zlatoust. Bil prviot osnova~ i rakovoditel na monasite vo Makedonija. Rakovodel i monasi od Balkanot. So primen mona{ki ~in, pred krajot na `ivotot, se povlekol vo svojot manastir i vo nego ostanal s# do 910 godina, koga go predal svojot duh na Gospoda. Vo ve~niot dom, vo Manastirot, bil polo`en od Sveti Kliment Ohridski. Toj gi ponese so sebe na neboto, vo svojata du{a, vo ve~nosta, evangelskite zborovi na Sveti apostol Pavle: "Koj }e n# odvoi od qubovta Bo`ja: taga li, nevolja li, ili gonewe, glad li, ili golotija, opasnost li ili me~?"... Toj znae{e deka }e pobedi "preku Onoj, Koj n# vozqubi", za{to "sigurno znam deka ni smrtta, ni `ivotot, ni angelite, ni vlastite, ni sega{nosta, ni idninata... nitu, pak, nekoja druga rabota }e mo`e da n# oddeli od qubovta Bo`ja vo Hrista Isusa, na{iot Gospod". NEUMORNIOT ZA[TITNIK Znaej}i go te{kiot pat niz koj pominal makedonskiot narod, stradawata, ma~eni~kiot `ivot koj i samiot Svetec go `iveel, izma~uvan od strana na germanskite misioneri, frleniot i ma~en vo zatvor, nekoga{niot prodaden rob, Sveti Naum Ohridski, ostanuva zasekoga{ silen i neumoren za{titnik na makedonskiot narod niz site vekovi. Sveti Naum e `iv, gi ~uvstvuva te{kite isku{enija na na{iot narod, toj n# zastapuva, n# poddr`uva pred Boga i se moli za spasenie na na{ite du{i, za mir vo negovata i na{ata dr`ava, skapo platena so krv - Republika Makedonija, n# vdahnuva vo na{ite napori za sloga i mir so lu|eto vo nea i so celiot svet. "Soedinuvaj}i se so Hrista, si go ostavil svetot; `iveej}i so duh, teloto si go raspnal, prebla`eni Naume... so tvoite molitvi spasi n# od isku{enija" (Troparot). Sesilniot Bog ni ostavi golemo bogastvo, neprocenliv dar, svetite mo{ti na Sveti Naum. MPC gi povikuva site Makedonci i Makedonki od dr`avata i od svetot da dojdat da se poklonat na svetiot grob i ~esnite mo{ti i da mu oddadat po~it na nebesniot ~ovek, mudriot u~itel, ~udotvorniot lekar, ve~niot i veren Bo`ji sluga. So blagoslov na Negovoto Visokopreosve{tenstvo, Mitropolitot evropski g. Gorazd Ispravka Vo minatiot broj od na{iot nedelnik na stranica 46 vo tekstot so naslov "Bogovdahnoven slavopeec na Presveta Bogorodica" napraven e nenameren propust. Vo tekstot namesto nadnaslovot "Svetite bo`ji ugodnici" e pomesten drug nadnaslov. Im se izvinuvame na na{ite ~itateli za napraveniot propust. |
|