MAKEDONCITE PRVI VO EVROPA DO[LE VO KONTAKT SO BUDIZMOT, A NAJPOZNATIOT INDISKI KRAL ASOKA IMAL MAKEDONSKA KRV VO SEBE!

Poznato e deka budizmot se pojavil vo severoisto~na Indija. Ovaa religija e zasnovana vrz u~eweto na Sidarta Gautama, koj e poznat i kako Buda ({to zna~i Prosvetleniot, Razbudeniot). Toj se rodil okolu 563 godina pred Hrista vo Lumbini (dene{en Nepal). Za negoviot `ivot se so~uvani malku podatoci, koi glavno bile podocna napi{ani od negovite sledbenici taka {to e te{ko da se utvrdi {to e vistina vo niv, a {to e mit. Se znae deka toj se sprotivstavil na `elbata na svojot tatko da bide vojnik i vladetel i se posvetil na meditacija. Taka, toj go napu{til svojot dom, zaedno so celoto bogatstvo i kariera, i po~nal da skita baraj}i prosvetluvawe. Toga{ imal samo 28 godini. Podocna go osnoval svoeto u~ewe spored instrukciite na nekolku bramanski u~iteli. Nabrgu dobil i svoi sledbenici so koi go prodol`il patuvaweto, propovedaj}i go svoeto u~ewe i osnovaj}i zaednici od svoi sledbenici. Po izvesno vreme se vratil vo svojot grad kade gi preobratil i ~lenovite na svoeto semejstvo. Se smeta deka po~inal vo dlaboka starost, kako rezultat na truewe od neispravna hrana. Vo svoeto u~ewe toj se sprotivstavil na nekoi delovi od Hindu hedonizmot, na asketizmot i na ekstremniot spiritualizam, a se sprotivstavil i na sistemot na kasti, kako i na `rtvuvaweto. So toa toj izvr{il silno vlijanie vo hinduizmot. Negovoto u~ewe denes e edna od glavnite svetski religii.

Prvite Evropejci koi pomasovno do{le vo dopir so Indija i so budizmot bile Makedoncite i pripadnicite na preostanatite narodi od vojskata na Aleksandar Makedonski. Za vreme na svojot nezapirliv pohod kon istok, vo esenta 327 godina pred Hrista, Aleksandar Makedonski so svojata vojska se upatil kon rekata Ind. Pritoa, vojskata se podelila na dva dela. Edniot del po~nal da gradi most preku rekata Ind, a drugiot se sudril so indiskite plemiwa Aspasijci i Asaceni, koi bile porazeni i pokoreni. Taka Makedoncite go osvoile Penxab i go priklu~ile kon svojata dr`ava. Za namesnik na Penxab bil postaven Nikanor. Vo 326 godina pred Hrista Makedoncite ja pominale rekata Ind i stignale kaj svojot sojuznik princot Taksil, vo ~ija zemja postavile svoj garnizon. Tamu Roksana na Aleksandar mu rodila sin, koj umrel kako bebe. Vo letoto istata godina do{lo do golema bitka me|u vojskata na Aleksandar Makedonski i vojskite na kralot na Ka{mir i na indiskiot kral Por. Makedonskata vojska odnela golema pobeda, a Por bil zaroben, no `ivotot mu bil po{teden i bil ostaven da vladee kako namesnik pod vlasta na Aleksandar. Ovde bile osnovani dva makedonski grada, koi gi dobile imiwata Nikeja i Bukefalija. Istovremeno Makedoncite po~nale da gradat i golema flota, a Aleksandar po~nal da pravi planovi da ja osvoi i teritorijata na re~isi cela dene{na Indija. No, negovata vojska koja bila celosno iscrpena odbila da go sledi. Potoa makedonskata vojska, zaedno so Aleksandar, se spu{tila po te~enieto na rekata Ind s# do gradot Patala, porazuvaj}i po pat u{te nekoi indiski plemiwa. Aleksandar postavil svoi namesnici vo novoosvoenite oblasti, a toj zaedno so vojskata se upatil kon oblasta Gedrosija na pat kon Vavilon. Koga stignal vo Vavilon, vo 323 godina pred Hrista, toj umrel.

Interesno e da se vidi {to se slu~ilo vo Indija po smrtta na Aleksandar Makedonski, za {to malku e pi{uvano vo na{ata istoriografija. Nedolgo po negovata smrt, makedonskata vojska bila izbrkana od Indija. Na ~elo na ovaa kampawa se nao|al Indiecot ^andragupta, koj vo 326 godina pred Hrista, koga bil mom~e, i samiot li~no go videl Aleksandar Makedonski vo Penxab. ^andragupta (koj kaj drevnite istori~ari e poznat i pod imeto Sandrotikos) sobral golema vojska so koja prvo ja osvoil vlasta vo Magadha (dr`ava koja toga{ se nao|ala vo centralniot severen del na dene{na Indija). Taka, toj stanal mo}en vladetel vo sredi{niot del od dene{na Indija, vedna{ vo sosedstvo so granicata na Makedonskata Imperija (koja se protegala blizu rekata Ind). Po smrtta na Aleksandar, ^andragupta po~nal da podgotvuva voen udar protiv Makedoncite. Vo 321 godina pred Hrista toj izvr{il napad vrz makedonska vojska, koja bila stacionirana vo Indija. Vo ovoj napad, kako vostanici, u~estvuvale i domorodnite Indijci koi se nao|ale pod makedonska vlast. Taka, ^andragupta uspeal da im go odzeme Penxab na Makedoncite. Podocna toj gi pro{iril granicite na svojata dr`ava Magadha niz cela severna Indija, a na zapad stignal do Arabiskoto More. Vo toa vreme so del od aziskite teritorii (koi prethodno gi osvoil Aleksandar Makedonski) rekovme deka vladeel negoviot general Selevk (koj ja osnoval dinastijata i dr`avata na Selevkidite). Sudirot pome|u Selevk i ^andragupta zavr{il so poraz na vojskata na Selevk. Toga{ ^andragupta im odzel na Makedoncite i drugi aziski teritorii (dene{en Avganistan, Hindu-Ku{ i drugi). Taka, toj ja pro{iril svojata dr`ava u{te pove}e za smetka na makedonskite osvojuvawa. Potoa do{lo do mir i prijatelstvo pome|u ^andragupta i Selevk. ^andragupta na Selevk mu dal skapi podaroci i petstotini borbeni slonovi (koi podocna mu bile dobredojdeni na Selevk vo bitkite {to gi vodel na zapad), a Selevk mu ja dal na ^andragupta svojata }erka za `ena. No, potoa ^andragupta abdiciral i stanal monah, po {to zaminal vo dobrovolno progonstvo vo ju`na Indija. Nekade okolu 286 godina pred Hrista ^andragupta umrel, otkako prethodno so denovi odbival da primi hrana.

Vo istorijata na Indija, prezentirana na Internet, ovie nastani se prika`ani so zborovite:

Interesno e deka ^andragupta, iako gi izbrkal Makedoncite od Indija, dlaboko go po~ituval Aleksandar Makedonski. Drevniot gr~ki istori~ar Plutarh pi{uva deka ^andragupta kako mladi~ go videl Aleksandar Makedonski i deka podocna ~estopati izjavuval deka ako Aleksandar sakal mo`el bez problemi da ja osvoi i teritorijata na cela dene{na Indija. Vo vrska so ova Plutarh vo biografijata za Aleksandar Makedonski (glava 62) pi{uva:

"Sandrokotis (gr~ko ime za ^andragupta, z.m.) koj toga{ bil mom~e li~no go videl Aleksandar, pa velat, podocna pove}epati rekol oti Aleksandar bez pogolemi maki mo`el da stane gospodar i na tie zemji za{to nivniot kral bil omrazen i go prezirale poradi svojata podmolnost i nisko poteklo".

Otkako abdiciral ^andragupta bil nasleden od svojot sin Bindusara, koj isto taka odr`uval dobri odnosi so sosednata dr`ava na Makedoncite Selevkidi. Vsu{nost, ^andragupta i negovite naslednici se poznati pod imeto Maurja dinastija. Bindusara bil zamenet so svojot sin Asoka Vardhana (271-232 pred Hrista), koj u{te pove}e gi pro{iril granicite na indiskata dr`ava Magadha.

Asoka bil golem privrzanik na budizmot. Toj izgradil golem broj budisti~ki hramovi i svetili{ta. Osven toa toj ispratil budisti~ki propovednici vo razni delovi na svetot. Nekoi od niv stignale duri i vo Makedonija, a drugi prestojuvale vo dr`avite so koi vladeele makedonskite dinastii na Selevkidite i na Ptolemeite. Ednostavno, Asoka izvr{il presudno vlijanie vrz razvitokot na budizmot i negovoto ime ostanalo so svetli bukvi zapi{ano vo istorijatot na ovaa religija. Denes budistite od celiot svet so golema po~it se odnesuvaat kon likot i deloto na ovoj kral.

Istoto go pi{uva i vo knigata "Rana Indija i Pakistan" od istori~arot Viler. Vo vrska so etni~koto poteklo na kralot Asoka, ovde ~itame: