Gradona~alnikot na Op{tina Lipkovo, Husamedin Halili, koj na 25 juni go predvodel konvojot na humanitarnata organizacija "El Hilal", se obidel da prenese 13 mobilni telefoni nameneti za teroristite vo ovoj region, pri {to policijata go uapsila.

Od policiski izvori se doznava deka otkako bila otkriena ovaa "pratka" vo voziloto na Halili, na~alnikot na SVR Kumanovo naredil detalen pretres na kamionite {to ja nosele humanitarnata pomo{. Pritoa policijata gi odzela mobilnite telefoni so SIM-karti~ki, poradi somnevaweto deka tie mo`ebi }e poslu`at kako logisti~ka pomo{ na teroristite vo kumanovskite sela.

Policajcite kaj skopskoto selo Ara~inovo na 24 juni okolu pladne go uapsile strikoto na pratenikot Ismet Ramadani, Abdula Ramadani, i negoviot prijatel ]ani Aliti, ~len na Op{tinskiot odbor na PDP za toj reon, na mostot kaj seloto Trubarevo dodeka crtale mapa so poziciite na makedonskite sili za bezbednost.

Tie vedna{ bile privedeni vo policiska stanica, kade bile soslu{ani.

Dodeka tie bile na soslu{uvawe, pratenikot Ismet Ramadani vr{el golem pritisok tie vedna{ da bidat oslobodeni.

Po informativnite razgovori, policijata gi oslobodila uapsenite.

"So vperen pi{tol i ostri zakani deka dokolku ne ja napu{tam ku}ata }e me ubijat ne samo mene, tuku i }erka mi, mojot dov~era{en sosed, inaku Albanec, me protera od rodnoto mesto, od moeto Ara~inovo", raska`uva edno od privremeno raselenite lica vo internatot "Zdravko Cvetkovski" vo Skopje.

Vo nego svoj privremen dom na{le 360 `iteli od Ara~inovo i Brwarci. Vo "Toma Stefkovski - Seni}" momentalno se smesteni 15 raseleni lica, dodeka pak vo Domot "Ranka Milovanovi}" i vo Domot za deca so o{teten vid brojot na ovie nevini `rtvi e zna~itelno pomal.

"S# dodeka ne se 'istrebat' site teroristi od toj region, ne mo`eme da se vratime doma, na{iot `ivot tamu ne e bezbeden. Ne treba{e da prestane akcijata na bezbednosnite sili, toa divo pleme treba da se sotre. Nikoga{ ve}e ne mo`eme da bideme i da `iveeme zaedno", raska`uva edna majka smestena vo Internatot.

Svetskiot makedonski kongres e protiv promena na Preambulata na Ustavot, protiv voveduvawe na albanskiot kako vtor slu`ben jazik, protiv federalizacija ili kantonizacija na zemjata, protiv proglasuvawe na albanskoto nacionalno malcinstvo za dr`avotvoren narod i protiv bri{ewe na Makedonskata pravoslavna crkva od Ustavot.

SMK veli deka neodamna potpi{anata deklaracija me|u Xaferi, Imeri i Ahmeti vo Prizren e seriozna opomena za kontinuitetot na fikcijata "Golema Albanija" i gi povikuva Makedoncite vo dr`avata, vo sosednite zemji i vo celiot svet na masovni i kontinuirani demonstracii, dokolku bidat prifateni barawata so koi se demontira makedonskata dr`ava.

"Vladite na 15 zemji-~lenki na Evropskata unija na 25 juni go nazna~ija porane{niot francuski minister za odbrana, Fransoa Leotar, za specijalen pratenik na Unijata vo Makedonija", soop{ti francuskiot minister za nadvore{ni raboti, Iber Vedrin.

"Leotar }e raboti pod rakovodstvo na visokiot pretstavnik za nadvore{na i bezbednosna politika na Evropskata unija, Havier Solana", re~e Vedrin i dodade deka mandatot na Leotar vo Skopje }e bide tri do ~etiri meseci.

Vo funkcija na odr`uvawe na makrostabilnosta na zemjata vo vreme na najgolemata bezbednosna kriza od nejzinoto osamostojuvawe, Ministerstvoto za kultura odlu~i da prenameni tri procenti od svojot buxet za programski dejnosti vo interes na resorite za odbrana i vnatre{ni raboti.

"]e se reduciraat patuvawata i nepotrebnite tro{oci, a pri toa }e nastojuvame da gi ispolnime site predvideni programi", veli Oliver [ambevski, portparol na Ministerstvoto za kultura.

Na 25 juni zapo~na prijavuvaweto na kandidatite vo prviot upisen rok na site fakulteti. Interesot za indeks, spored registriranite prijavi samo vo prviot den nekolku pati go nadmina brojot na bruco{i {to fakultetite }e gi zapi{at vo u~ebnata 2001/2002 godina.

Spored konkursot na Skopskiot univerzitet, ovaa godina }e se zapi{at okolu 5.000 bruco{i, a na Bitolskiot ne{to nad 2.000 studenti vo prva godina.