STIHIJNATA EMIGRACIJA - TRADICIJA, FENOMEN ILI NU@NOST

Pottiknata od bezbroj li~ni i u{te tolku op{testveni pri~ini, Magdalena M., isto pred skoro dve godini, gi sobra site dokumenti, plati avionski bilet i uslugi na agencijata i "letna" za London da raboti kako bebisiterka (iako ovde studira{e na Pedago{kiot fakultet). Po izvesno vreme preminuva na slednoto, povisoko skalilo (najverojatno poznato za mnogumina koi trgnale po istiot pat), go napu{ta bebisiterstvoto i raboti vo ekskluziven butik. Koga minatoto leto se vrati na odmor vo Makedonija, ne & se veruva{e deka mo`ela 20 godini od nejziniot `ivot da egzistira vo ovaa realnost ovde.

Milo mi e {to povtorno si go vidov semejstvoto i starite prijateli, no mojot `ivot, mojot vistinski `ivot e vo Anglija. Tamu lu|eto se mnogu poslobodni, porelaksirani i nikogo ne go zasega {to pravi{, so kogo si i zo{to, za potoa od toa da kreiraat svoi prikazni. Skoro i da ne postojat predrasudi, barem ne kako ovde, veli Magdalena.

Slu~aj broj tri. Blagodarenie na "dare`livosta" na nekoj "~i~ko", nare~en Xorx Soros, koj ima problem so snao|aweto vo kupot pari {to gi ima, (a ima i kup od politi~ki interesi), pa osnoval fondacija za stipendirawe na talentirani u~enici i studenti, Aleksandar S. ima{e mo`nost da go zavr{i srednoto obrazovanie vo dr`avata Va{ington, SAD. Se razbira, na{ite umni deca zavr{uvaat po dve godini vo edna, odnosno vo dva semestra i vedna{ potoa dobivaat mo`nosti za novi stipendii, koi im gi otvoraat vratite za prodol`uvawe so visokoto obrazovanie vo nekoj od renomiranite kolexi i univerziteti. Aleksandar ve}e e pri kraj so studiite za Kibernetika i kompjutersko programirawe, istovremeno zemaj}i i ~asovi od ekonomija.

Sakam da prodol`am na postdiplomski studii. Prativ nekolku aplikacii za stipendija vo razli~ni kompanii i sega ~ekam na rezultatite. Po zavr{uvaweto imam {ansa da rabotam na berza vo Wujork, a imam i drugi ponudi. Ovde navistina mo`e da se napravat golemi pari so mojata profesija, veli Aleksandar.

Kade treba da se baraat pri~inite (ili vinovnicite) {to na{ite mladi kapaciteti postojano i s# pove}e ja napu{taat tatkovinata, baraj}i ja sre}ata i svojot prosperitet nekade po beliot svet?

Vo odnos na iseluvaweto na na{ite gra|ani vo tekot na minatite decenii, bez razlika na vozrasta, polot i stru~nata osposobenost, Zavodot za statistika na Makedonija vo popisot od 1994 godina prezentira podatoci, koi pribli`no go poka`uvaat brojot na iselenicite.

Spored statisti~kite podatoci, makedonski gra|ani koi se na rabota kaj stranski rabotodavec ili na samostojna rabota vo stranstvo, vklu~uvaj}i gi i ~lenovite na nivnite semejstva koi so niv prestojuvaat, vo razli~ni zemji, brojkite se dvi`at vaka: Slovenija - 2.611, Ukraina - 9, Francija - 2.327, Holandija - 1.091, Hrvatska - 4.494, ^e{ka - 260, [vajcarija - 19.899, [vedska - 4.782, Avstrija - 2.153, Belgija - 870, Velika Britanija - 265, Germanija - 15.509, Grcija - 133, Danska - 1.361, Italija - 1.157, Norve{ka - 211, Rusija - 36, vo drugi zemji vo EU - 879, Azija - 210, Turcija - 139, drugi aziski zemji - 71, Afrika - 78, Amerika - 15.881 od koi vo Kanada - 7.110, a vo SAD - 8.671, vo drugi delovi na Amerika - 100, Avstralija i Okeanija - 58.295 od koi samo na avstraliskiot kontinent 58.238, nepoznato - 3.841.

Mnogumina se otselile zemaj}i kako povod privremena rabota vo stranstvo, so namera da se vratat vo Makedonija, pa spored vremeto na nivniot prestoj vo stranskite zemji imame: po edna godina prestoj se vratile 6.929, po pet godini - 7.235, 10 godini - 4.763, 15 do 19 godini - 15.025, 20 do 24 godini - 29.240, 25 do 29 godini - 13.543, 30 do 34 godini - 5.061, 35 do 39 - 2.737, po 40 godini i pove}e se vratile 2.744, nepoznato - 13.615.

Statistikata govori deka do 1994 godina, vo svojata tatkovina se vratile vkupno 14.049 makedonski dr`avjani. Vo 1970 godina imalo 306 povratnici od stranski zemji, 1980 godina nivniot broj e 525, 1990 godina - 593, 1991 godina - 566 povratnici, 1992 godina - 755, 1993 godina - 967, 1994 godina se vratile 923 Makedonci.

Za poslednite nekolku godini nemame pokonkretni brojki, me|utoa ne e te{ko da se pretpostavi kolkav e denes procentot na emigracijata od na{ata zemja, vo uslovi koi sekojdnevno dobivaat razli~ni oblici i koga izgleda deka na ovie prostori pozitivnite vrednosti vo op{testvoto se edinstvenite koi se nekonstantni.

Site se se}avame na neodminliviot i nenadminat porok na na{eto minato - pe~albarstvoto. Toa {to se provlekuvalo niz site op{testveni etapi, me|u site op{testveni sloevi, niz mnogu vekovi. Dobro poznata prikazna vo bezbroj nijansi. Nekoi se vratile, mnogu od niv ne. Najspecifi~nata pojava na ovie prostori, koja o~igledno ne gi po{teduva i novite generacii.

Sudej}i po s# - za onie {to ja imaat sposobnosta da sudat, presuduvaat, ~esto i da osuduvaat - sme padnale vo prili~no golem kotel koj ve}e so vekovi kr~ka na tivok ogan, odvreme navreme podzovriva do samiot rab da prelie i nekako sti{uva. Zboruvam za na{iot mal prostor na postoewe, egzistirawe, ili podobro ka`ano, golo pre`ivuvawe. Mal prostor so ~etiri granici na ~etirite svetski strani, obikolen so tu|ata neramnodu{nost za sitnite potencijali, {to slu~ajno nam nekoga{ ni se na{le v race, kako bo`emna sopstvenost.

Na{ata ubava zemja - Makedonija. I na{iot ubav narod makedonski - najnapaten, maltretiran, negiran, progonuvan. Vo prvite dekadi na vekot {to odmina, s# u{te nesvesen kako izgleda slobodata. Sledat 50-tina godini `ivot vo farsata i sovr{eno iskreiranata slika na ramnopravnost, bratstvo i edinstvo, kade, priznale ili ne, skoro voop{to i da ne se obrnuva{e vnimanie na razvivawe i usovr{uvawe na mnogu va`ni faktori. Na primer - faktorot konkurencija na pazarot koj, kaj poiskusnite ekonomski razvieni zemji, se poka`al kako neophoden za pottiknuvawe na kvalitetot.

Koga i toj sistem se poka`a kako nefunkcionalen, i koga site, dotoga{ mali dupki (dobro zama~kuvani) dobija golemi razmeri, go sru{ivme za da se osvrneme kon stariot (kakov-takov, no proveren) kapitalizam i da se izborime za suverenitet i dr`avnost, vo potpolna smisla. ^ekorej}i 10-tina godini po ovie pateki, gi u`ivame, kako site negovi povolnosti, taka i nedostatocite. Sega pred o~i ni e golemata nesrazmernost vo `ivotniot standard. Od krajnost vo krajnost - od maliot procent na ekstremno bogatiot krug, koj vo kombinacija so politi~kiot element gi potegnuva site konci, do zna~itelno golemiot procent na naselenie soo~eno so golata egzistencija.

Zemaj}i predvid deka sekoga{ bil prisuten i odreden faktor na subjektivno nezadovolstvo, slu~aite na emigracii se dovolno ~esti za da bidat masovno zabele`ani. Iako procentualniot odnos se menuval, emigraciite nikoga{ ne is~eznale.

Tokmu denovive stanuvame istoriski svedoci na po~etokot na u{te edno `ari{te, koe stravot za na{iot `ivot i sigurnost ni go vleva vo koskite. Politi~kata presija koja postojano bila i e prisutna vo na{ite sekojdnevija i koja mnogu pridonesuvala za odredeni migraciski dvi`ewa, preminuva vo zakanuva~ka militantna situacija, za koja e te{ko da se ka`e dali e podlo`na na kontrola.

[TO IMA ZAPADOT POVE]E OD NAS?

Duri i vo mirnovremenski i relativno stabilni uslovi na ovie na{i prostori, kakvi na nekoj na~in se kreiraa i "turkaa" vo poslednive nekolku godini, postoi psiholo{ki vre`an element kaj Balkancite, ili pokonkretno kaj nas Makedoncite, deka ona "vistinskoto" e na Zapad, {to bi zna~elo Zapadna Evropa, (pusta da e) Amerika i prekuekvatorska Avstralija. Ako minatoto ni dava primeri za vidovi emigracii, koi proizleguvale od potrebata za pogolema zarabotuva~ka, vo posledno vreme e s# po{irok spektarot na t.n. privremeni emigracii (koi ~esto preminuvaat vo konstantni) povrzani so {koluvawe vo stranstvo, odnosno vo porazvienite zemji i investirawe na sopstvenite kvaliteti vo strukturi koi za istite bi dale soodveten (visok) odgovor (nadomest).

So samata pojava na raznite organizacii koi vo svoite programi predviduvaat i ovozmo`uvaat rabota vo stranstvo za mladi devojki i mom~iwa (po obi~aj naj~esto kako bebisiteri i obezbedeno `iveali{te vo domovite na nekoi semejstva), koi, navodno, vo tekot na nivniot prestoj vo nekoja zapadnoevropska zemja bi go u~ele i jazikot, a patem organizaciive od toa izvlekuvaat debeli profiti; isto i pojavata na s# pobrojnite, prethodno spomnati, fondacii za stipendirawe na sredno{kolci, studenti, pa i postdiplomci, izgleda deka samata ideja - "da se izbega ottuka" - stanuva ne tolku neostvarliva i dale~na.

Kako atribut e i nezadovolstvoto na mladata populacija od strukturata na obrazovniot sistem, koj i po tolku najaveni i delumno sprovedeni reformi, nikako da dobie nekoja poprifatliva, poneoptovaruva~ka i pologi~na forma. Obvinuvaj}i gi (na pr.) Amerikancite za nivnata "ograni~enost i glupavost", samo zatoa {to postignuvaat visok stepen na profesionalna naso~enost vo tekot na celokupnoto obrazovanie na edno pole koe e izbor na nivniot interes, nie koi so godini gi u~ime site najop{ti predmeti so parcijalno izdvoeni informacii za s# i se{to, ~esto i najnepotrebni raboti, o~igledno ne dobivame ni{to pove}e i ni{to osobeno (osven napati nedovolna stru~nost).

I dali voop{to vredi da se baraat i naveduvaat site gnile`i vo op{testvoto i op{testvenata organizacija, koga so obi~en zbor ne se menuva skoro ni{to. Toa bi trebalo da se prepu{ti na svesta i sovesta na nekoj sozrean um, koj voedno vo svoi race ja ima politi~kata mo}, tie ne{ta da gi izmeni ili podobri.

Vo me|uvreme, odlukata ostanuva na poedinecot. Dokolku "po~vata" na koja `iveeme dade kakov bilo znak na "plodnost" i producira uslovi vrz koi bi mo`ele da se gradat cvrsti "kuli", mo`ebi (da se nadevame) investicijata na visokokvalifikuvanite li~nosti ({koluvani tuka ili vo stranstvo, bez razlika) }e se prenaso~i kon "majkata koja n# rodila" - Makedonija.