HRISTIJANSTVOTO NE E SAMO TEORIJA, TUKU @IVOT

TAKOVSKI: Studentite pobaraa mislewe od mene pred da go izrazat revoltot. Jas im odgovoriv deka tie imaat pravo da go dadat svojot glas. A koga me pra{uvate za moeto mislewe vo odnos na barawata od albanskite partii vo Makedonija za statusot na MPC vo Ustavot }e ka`am deka toa e legitimno pravo na na{ata Crkva, bidej}i taa ja deli sudbinata na makedonskiot narod so vekovi i gi do`iveala site nivni gonewa i tragedii.

TAKOVSKI: Nie vodevme smetka toa da bide istovremeno, paralelno so drugite fakulteti. Ova e so cel da ne se slu~i eden student koj{to ne polo`il na drugo mesto, da tr~a ovde, tuku da vidime navistina koi studenti se zainteresirani i se opredeluvaat za teologijata, a ne da se zapi{uvaat tuka zatoa {to ne uspeale na drugo mesto.

Ovaa godina imame izvesni ograni~uvawa od Sinodot okolu brojot na novite studenti, po dvajca studenti od sekoja eparhija, poradi ve}e sozdadeniot kadar koj e vo pogolem broj od momentalnite potrebi na Crkvata. Zna~i, po~nuva ograni~uvawe na priemot na studenti na Fakultetot, iako pred nekolku godini nie po~navme da primame i devojki, so nade` i poradi vetuvawata deka }e se vovede veronauka vo u~ili{tata.

TAKOVSKI: Interesot za upis e golem, me|utoa, na{ite prostorni mo`nosti na Fakultetot, a i momentalnite potrebi na samata crkva, ako se misli samo na sve{teni~kiot ~in, se zadovoleni. Me|utoa, na{ata crkva ima potreba ne samo od sve{teni~ki kadar, tuku i od stru~ni teolozi za razni oblasti na dejstvuvawe, vo umetnosta, muzeologijata i drugo.

Spored na{e mislewe tie bi mo`ele da bidat anga`irani vo drugi institucii, no sega zasega nema takvi barawa, edinstveno, ako im zatreba stru~en sovet doa|aat do nas i n# anga`iraat, no toa ne e sekoga{ dovolno re{enie. Treba da se razmisluva za kontinuiran priem na teolozi vo muzeite, vo instituciite {to se zanimavaat so stari rakopisi i sli~no. A poznavaweto na teologijata, na osnovite na na{ata vera e nu`nost, ne samo za teolozite, tuku za site kulturno-prosvetni i nau~ni rabotnici, kako i za site hristijani, ~lenovi na na{ata Crkva.

TAKOVSKI: Sega{nata vlast vo predizborniot period vetuva{e deka }e vovede veronauka vo u~ili{tata, me|utoa, toa dosega ne se slu~i. Prethodniot minister, gospodinot Galev, voop{to ne be{e raspolo`en za vakva rabota. Minatata godina, koja be{e jubilejna za hristijanstvoto, ima{e odluka od Odborot za proslava, nie profesorite da odr`ime nekolku predavawa vo u~ili{tata vo Skopje i vo drugite gradovi na temi od hristijanstvoto po povod jubilejot. No, ne dojde do toa. Jas go dr`ev predavaweto vo Domot na grade`nite rabotnici za vozrasni lu|e, a toa ne be{e celta. Ministerot ne dozvoli da "vlezat popovi vo u~ili{tata". Toa zna~i deka kaj nas s# u{te ne e sozreana svesta od potrebata da se vovede veronauka vo u~ili{tata. S# u{te se dlaboki korenite na dolgodeceniskata indoktrinacija, koga golem del od na{iot narod be{e ateiziran. Lu|eto so taa ateizirana svest ne mo`at da razberat deka ne{tata se menuvaat i deka pravoto na sekoj ~ovek e da mo`e da si ja zapoznae svojata religija.

TAKOVSKI: Pravoslavieto ne e oficijalno dr`avna religija, iako stoi vo Ustavot. No, gledate {to se pravi sega. Ima barawa od albanskiot faktor vo Makedonija toa da se izbri{e od Ustavot.

TAKOVSKI: Ima dr`avi vo koi edna crkva, koja e mnozinska, se smeta kako dr`avna religija, no toa ne zna~i deka taa e privilegirana vo odnos na drugite. Dobro bi bilo pravoslavnata religija da ostane vo Ustavot, no mislam deka i toa {to go ima{e vo Ustavot, kako pravo vo praktikata, ne go ostvaruvame. Kakva e polzata od imenuvaweto vo Ustavot na RM, koga postoi problemot za priem na Fakultetot vo ramkite na dr`avnite univerziteti. Do pred izvesno vreme jas bev optimist vo pogled na ova pra{awe, no vo posledno vreme optimizmot po malku me napu{ta.

TAKOVSKI: Priemot treba da pomine preku Odborot za akreditacija, koj ne fukcionira, iako Zakonot za visoko obrazovanie ve}e e odobren, prifaten. Fakultetot s# u{te ne e registriran vo Ministerstvoto kako visokoobrazovna institucija. Mo`ebi ne e momentot da se zboruva za toa, me|utoa toa e eden problem. Toj postoi za da formira kadri za potrebite na Crkvata i op{testvoto, no nie sme ograni~eni od mnogu strani.

Rekov deka brojot na studentite sega e mnogu namalen i e ograni~en na dvajca studenti od sekoja eparhija. Zna~i, kaj nas ostanuvaat dilemi za ras~istuvawe. Ili }e ni se ka`e jasno deka }e se vovede veronauka vo u~ili{tata za da podgotvuvame kadri. Najgolem problem e so studentite od `enski pol, bidej}i ne mo`at da bidat sve{tenici. Nekoi od niv rabotat kako verou~iteli pri crkvite. Nekolku crkvi od Skopje imaat anga`irano devojki koi rabotat kako verou~itelki, no i vo biliotekite pri crkvite. Toa ne e dovolno, zatoa treba, najseriozno, site relevantni faktori da vidat i da se dogovorat {to }e pravime nie.

TAKOVSKI: Ako se voveduva veronauka vo u~ili{tata, toa treba da go pravat stru~ni lica i mislam deka anga`irawe na sociolozi, koi ne sakam da gi potcenam, mo`at samo ne{tata pogre{no da gi prenesat. Ne e rabotata da se zboruva od ime na hristijanstvoto, a toa da go rabotat nestru~ni lica koi mo`at istoto da go pretstavat kako odbivno. Celta na voveduvawe veronauka ne e samo decata da dobijat nekakvi znaewa, tuku potrebno e preku soznanijata za verata da deluvaat na mladite za moralna obnova na op{testvoto. Eve, poradi ovie najrazli~ni ideolo{ki struewa koi zaplisnuvaat od site strani, moralnata sostojba kaj nas e na mnogu nisko nivo, ima korupcija, droga i sli~no. Isto taka se sozdava duhovna praznina od nepoznavaweto na osnovite na Hristovoto u~ewe, bidej}i toa i od moralen i od religiozen aspekt e nenadminato. Duri i najgolemite neprijateli na hristijanstvoto priznavaat deka na Hrista ne mo`e ni{to da mu se zabele`i. Zatoa, nie sme uvereni deka preku verskoto u~ewe }e mu pomogneme na op{testvoto da se oslobodi od mnogu negativni naslagi i da im se ovozmo`i na mladite generacii da se zapoznavaat so pravoto Hristovo u~ewe za da se za{titat od vlijanijata na najrazli~ni "duhovni" avanturisti, koi ja koristat te{kata polo`ba vo koja se nao|a na{ata dr`ava, i na politi~ki i na duhoven plan, za da vrbuvaat golem broj mladi i vozrasni lu|e, so cel raznebituvawe na Crkvata i op{testvoto, so trajni posledici.

TAKOVSKI: So tribini vo crkvata "Sveti Dimitrija" se po~na u{te poodamna i tie prodol`uvaat. Vo skopskite crkvi se pravat obidi za veronauka na deca, no i za toa e potreben pogolem anga`man. Kolku {to znam, posetenosta ne e mnogu golema. No, dodeka ~ekame da se vovede veronauka vo u~ili{tata, imame mo`nost toa da go pravime vo crkvite.

Toa go dozvoluva{e i minatiot sistem od pred desetina godini. Mnogu verski zaednici i sekti toa pravo si go ostvaruvaa, a na{ata Crkva, koja e vekovno vrzana za narodot, na nekoj na~in be{e spre~uvana da ja izvr{i ovaa misija, a posledicite od toa gi ~uvstvuvame sega. Ovaa na{a inertnost ja koristat neprijatelite (najrazli~nite sekti), ~ij uspeh se dol`i ne na uverlivosta na nivnoto u~ewe, tuku na nepoznavaweto na pravoslavnata vera.

TAKOVSKI: Narodot saka da se vrati vo Crkvata, formalno i se kr{tevaat i ven~avaat, me|utoa vistinskoto zapoznavawe so tajnite na verata otsustuva.

TAKOVSKI: Kaj nas, po~nuvaj}i od vremeto na Sveti Kliment e izvr{ena edna dlaboka sistemna evangelizacija.

Za `al, na{ata istorija podocna be{e takva {to ~esto bevme pod razni fizi~ki i duhovni ropstva, koi ostavija dlaboki tragi i dovedoa do povtornoto vra}awe na nekoi paganski praktiki. Edna od najopasnite e kurbanot, koj ne samo {to ne e verski, hristijanski obred, tuku toa e edna od najgolemite negacii na su{tinata na hristijanskata vera. Sepak, mnogumina kaj nas mislat deka so kurbanot pravat dobro i deka so nego }e go podmitat Boga. Kurbanot, vsu{nost, mo`e da mu bide prijaten samo na |avolot.

Treba mnogu da se raboti na pro~istuvawe na na{ata vera od naslagite koi gi primila so tekot na vremeto, kako {to se paganskite obredi i suevernite adeti. Za ova e neophodno malku pove}e da se anga`iraat sve{tenicite, koi sekoja nedela treba da dr`at propovedi, no i vo drugi priliki, potoa kr{tevki, ven~avki, pogrebi.

TAKOVSKI: Toa e mnogu delikatno pra{awe. To~no e deka se slu{aat takvi raboti od nekoi vernici, no jas ne bi mo`el da zboruvam kategori~no. Vo sekoj slu~aj, sve{tenikot treba da bide obrazec, primer za vernicite. Gospod Isus Hristos ima iska`ano sud za takvite vernici, osobeno za sve{tenicite. Za da mo`e sve{tenikot da privle~e drugi vo crkvata treba, ne samo so zbor, tuku i so svojot primer da bide model na odnesuvawe. Zna~i, odgovornosta na sve{tenstvoto e mnogu golema i uspehot na Crkvata zavisi od intelektualno-moralnite kvaliteti na sve{tenikot.

TAKOVSKI: Ne treba da se gubi verbata vo Crkvata, odnosno vo nejzinata svetost poradi toa {to vo nea ima nesveti ~lenovi. No, toa ne e opravduvawe za da mo`e nekoj da se odnesuva kako saka, zatoa {to sepak sve{tenicite imaat zna~ajna uloga, tie ja prodol`uvaat Hristovata dejnost vo Crkvata. Nivnoto posreduvawe e nu`no i neophodno, kako {to e nu`no postoeweto na vernicite, ~lenovi na crkvata. Site {to se krsteni nosat carsko dostoinstvo, a toa povlekuva privilegii i obvrski. Kaj nas ima hristijani koi nikoga{ vo `ivotot ne se pri~estile. Kaj nas isto taka ima edna pogre{na praktika {to kako uslov za pri~estuvawe se bara samo sedmodneven strog post. Toa voop{to ne e ispravna i celosna podgotovka za pri~estuvawe. Ima mnogu pova`ni raboti, kako {to e ispovedta.

TAKOVSKI: Toa e obvrska. Pokajanieto i ispovedta se edna, od zadol`itelnite sedum tajni. Za `al, kaj nas, ovaa tajna e nekako podzaboravena. Kaj mene na ispoved doa|aat lu|e koi velat deka toa go videle na film, mislej}i oti ispovedta e privilegija na rimokatoli~kata religija. Sveti Kliment ima napi{ano edna propoved za ispovedta i veli deka onie {to umiraat neispovedani, nepokajani, ne se hristijani. Za takvite, kako {to veli Sveti Kliment, ne treba ni sve{tenik da se bara za pogrebuvawe. Tuka mo`eme da sogledame kolku nie, od Svetiklimentovo vreme do denes, sme se oddale~ile od su{tinata na na{ata vera. Za toa, golem udel ima petvekovnoto tursko ropstvo, propagandite za odnaroduvawe na makedonskiot narod, kako i pedesetgodi{niot ateisti~ki period, koj deluva{e najdestruktivno na toj plan.

TAKOVSKI: Eden od poserioznite problemi e finansiskiot, bidej}i Fakultetot nema postojan izvor na prihodi, a poradi toj nedostatok ne mo`eme da anga`irame dovolen broj nastavni~ki kadar. Isto taka, nemame dovolen broj prostorii vo koi }e rabotime. Nie sme edinstven Bogoslovski fakultet vo svetot bez studentski dom. Studentite nemaat redoven bogoslu`ben `ivot, a so toa Fakultetot ne mo`e da ja ostvaruva svojata misija. Ako toa ne se razre{i vo skoro vreme, mo`e da dojde vo pra{awe celishodnosta na negovoto postoewe. Izvr{uvaweto na praktikata, bogoslu`eweto, e isto taka golem problem, bidej}i manastirot "Sveti Jovan", koj{to slu`e{e za taa namena, sega e pretvoren vo parohiska crkva e daden na sve{tenicite od Soborniot hram. Mo`ebi nema da bide soodvetna sporedbata, no toa e isto kako eden stomatolog da zavr{i fakultet bez da popravi nitu eden zab. Hristijanstvoto ne e samo teorija, tuku `ivot.

TAKOVSKI: Vie znaete deka porano be{e tradicija dekani na Fakultetot da bidat poglavarite na MPC. Prviot dekan be{e dedo Gavril, pa dedo Mihail, no ovoj pat Sovetot donese stav dekanot da se izbere od redovite na profesorite koi predavaat na Fakultetot i gi ispolnuvaat uslovite. Toa ne pomina bez problemi vo Sinodot, bidej}i, spored Ustavot na MPC, predlogot za dekan go dava Sovetot na Fakultetot, no go potvrduva Sinodot. Me|utoa, i pokraj pritisocite, Sovetot uspea da opstoi na svojot stav i po neizvesnosta od godina i polovina, se potvrdi mojot izbor. Dekanskoto mesto bara ~ovek koj }e bide posveten samo na taa rabota, poglavarite i taka imaat premnogu obvrski, pa objektivno vremeto ne im go dozvoluva toa.

TAKOVSKI: Jas li~no ne sum za vojna. Spored crkovnite kanoni, ubiec ne mo`e da bide sve{teno lice, no drugo e pra{aweto na pravedna vojna. Na ova pra{awe dava odgovor Sveti Kiril vo negovoto `itie, koga pri izvr{uvaweto na Saracenskata misija bil zapra{an od muslimanite zo{to hristijanite mu davaat otpor na islamskiot car, koga Hristos veli deka ako nekoj te udri po edniot obraz, svrti mu go drugiot. Na ova toj odgovoril so vtorata zapoved koja veli deka nema pogolema qubov od toa `ivotot da go dade{ za svojot bli`en. Toa zna~i deka, koga nekoj }e bide napadnat od natrapnici i silexii, ako toa ne mo`e da se spre~i so ubavi sredstva, toga{ podobro e takvite silexii, vo nivnite zli nameri, da bidat spre~eni po koja bilo cena. Vo sekoj slu~aj, za hristijanite e strogo zabraneta osvojuva~ka vojna.