MAKEDONCITE-MUSLIMANI SE NERASKINLIV DEL OD MAKEDONSKATA NACIJA!

No, najnapred da ras~istime so notorniot fakt deka verata i nacijata se dva dijametralno razli~ni poima, koi nikako ne smeat da se poistovetuvaat. Nacionalnata pripadnost se dobiva u{te od ra|aweto, dodeka ~ovek vo tekot na svojot `ivot mo`e po svoja volja da promeni kolku {to saka veroispovedi. Taka na primer, denes imame etni~ki Germanci, koi pripa|aat na pove}e veroispovedi (hristijani, muslimani, budisti i sl.), no tie etni~ki (nacionalno) cel `ivot }e si ostanat Germanci. Taka e i so Makedoncite. Toa {to nekoi Makedonci, poradi razli~ni pri~ini, pripa|aat na razni veroispovedi nikako ne zna~i deka tie, so promenata na veroispovedta, avtomatski si ja smenile i nacionalnata pripadnost. Besmisleno e i da se pomisli takvo ne{to. Vo kontekst na ova }e gi spomeneme i Makedoncite-muslimani, ~ii predci porano bile hristijani, koi od edni ili od drugi pri~ini preminale vo islamot. Toa e potpolno isto so ona {to i denes se slu~uva, koga brojni etni~ki Makedonci od pravoslavieto preminuvaat vo budizmot, vo dvi`eweto Hare Kri{na, vo protestantizmot, vo adventizmot, vo pentakostalnata crkva, vo verskata zaednica na Jehovinite svedoci i sl., a nemal e i brojot na Makedonci - ateisti, koi ne pripa|aat vo nitu edna verska zaednica i koi ne veruvaat vo Boga. Kone~no i hristijanstvoto kaj Makedoncite (no i kaj drugite narodi), svoevremeno go zamenilo paganstvoto {to pred toa go imale kako svoja veroispoved. Ova e sosema normalen proces i istiot se sre}ava kaj site narodi vo svetot.

No, dali postojat istoriski dokazi za tvrdeweto deka predcite na dene{nite Makedonci-muslimani porano bile hristijani? Ako se poglednat starite turski dokumenti, duri i od po~etokot na 19 vek (a sekako i pred toa), }e se vidi deka postojat brojni dokazi za preo|aweto na Makedoncite-hristijani vo islamot. Pri~ini za ova imalo pove}e, po~nuvaj}i od prisilnoto preo|awe vo islam, t.n. potur~uvawe, pa s# do dobrovolnoto preminuvawe vo ovaa veroispoved poradi razni pri~ini (ekonomski pogodnosti poradi islamskiot karakter na toga{na Turcija, ~ii `iteli bile i Makedoncite; strav za golata egzistencija; verski sfa}awa; pa duri i poradi qubov po li~nost od sprotivniot pol - pripadnik na toga{ mnozinskata islamska veroispoved, fenomen koj vpro~em go sre}avame i vo nekolku makedonski narodni pesni inspirirani od vistiniti nastani). ]e navedeme nekolku vakvi dokumenti.

Na 7.2.1801 godina Makedonecot-hristijanin Darko od Bitola dobrovolno preminal vo islamot. Eve {to govori za negovoto islamizirawe za~uvaniot avtenti~en turski dokument od toa vreme:

23 ramazan 215 god. (7.2.1801, z. m.)

Od sredinata na mart istata godina, za~uvan e star turski dokument za preo|awe vo islamot i na Makedonecot-hristijanin po ime Ko~o. Vo ovoj dokument ~itame:

Po~etok na zilkade, 215 godina (sredina na mart, 1801 godina, z. m.)".

Vo prodol`enie na ovoj dokument e spisokot na svedocite na ovoj nastan.

Sledniot dokument e od po~etokot na mart 1802 godina i istiot glasi:

Vo prodol`enie na dokumentot i ovde se navedeni imiwata na svedocite (site do eden muslimani) na ovoj nastan.

Preo|aweto na pravoslavnite vo islamot prodol`ilo i ponatamu (a sekako go imalo i mnogu porano pred vremeto na gorenavedenite dokumenti). ]e citirame dokument i od 1817 godina:

"Liceto po ime Ilija, sin na Josifa od seloto Bela Crkva, od podra~jeto na grad Bitola, dojde vo sudskoto zasedanie i izgovaraj}i gi dvata zbora za svidetelstvoto, ja napu{ti svojata la`na vera i imeto mu se nare~e Ahmed {to ovde se zabele`uva na 23 ramazan, godina 33. (27 juli 1817 godina, z. m.)".

Sledniot avtenti~en turski dokument od septemvri 1817 godina, svedo~i za preminuvaweto na Makedonkata Mara vo islamskata veroispoved. Me|utoa podocna, taa se predomislila i re{ila povtorno da mu se vrati na hristijanstvoto, poradi {to bila uapsena i po vtor pat prevedena vo islamot. Ovde ~itame:

"Mara, }erka na Tana, hristijanka, polnoletna, `itelka na selo Paralovo, vo podra~jeto na kazata na grad Bitola, po svoja sopstvena volja se ukrasi so slavata na islamot, no podocna se otka`a od islamot. Bidej}i svedocite Haxi Abdul Halim, sin na Osmana i drugiot Abdul Halim, sin na Abdula i [erif, sin na Alija, svedo~at deka spomenatata se oslobodi od svojata la`na vera i gi izgovori dvata zbora za priznavawe na islamskata vera i deka ja primi islamskata vera, re{eno e da se stavi vo zatvor, {to ovde se zabele`uva na 14 zilkade 233 godina (15 septemvri 1817 godina, z. m.). Imenuvanata Mara dojde od zatvorot na sudskoto zasedanie i po svoja slobodna volja povtorno se odre~e od svojata la`na vera i gi izgovori dvata zbora i se nare~e so imeto ]amila, {to ovde se zapi{uva na 17 zilkade 233 godina (18 septemvri 1817 godina, z. m.)".

Od gorenavedeniot dokument gledame deka vo toa vreme prakti~no bilo nevozmo`no povtornoto preo|awe vo hristijanstvoto i deka takvite lica bile izlo`eni na sudski progon, za {to vpro~em svedo~i i tridnevnoto zatvorawe na Mara (]amila) vo turskiot zatvor, poradi {to taa morala odnovo da go primi islamot. Inaku, postojat u{te golem broj slu~ai na preo|awe na pravoslavni Makedonci vo islamot za vreme na celokupnoto vremetraewe na turskoto ropstvo.

[to mo`e da se zaklu~i od seto ova? So preo|aweto vo islamot gorenavedenite etni~ki Makedonci si prodol`ile da si bidat toa {to etni~ki se - Makedonci. Si prodol`ile da si go zboruvaat maj~iniot makedonski jazik (kako edinstven {to go znaele), si prodol`ile da si ja neguvaat makedonskata tradicija, folklorot i sl., samo {to, namesto v crkva, svoite verski potrebi po~nale da si gi zadovoluvaat v xamija. Makedonskiot jazik, tradicija, kultura i sl. tie podocna im gi prenesuvale i na svoite deca (koi, poradi smenetata veroispoved, ve}e po~nale da dobivaat li~ni imiwa vo sklad so islamskata tradicija), a ovie potoa seto toa go prenesuvale na svoite deca i taka natamu - s# do dene{nite Makedonci - muslimani, koi (barem onie koi `iveat vo Republika Makedonija), isto kako i nivnite predci, voop{to ne znaat ni da zboruvaat na drug jazik, osven na maj~iniot im makedonski jazik. Toa {to Makedonkata Mara (]amila) go nau~ila od svojata majka Tana (jazikot, tradicijata i sl.), sekako deka go prenela i na svoite deca, koi ve}e imale islamski imiwa, a ovie pak na svoite deca i taka natamu.

Vpro~em, i denes sme svedoci na faktot deka odreden broj Makedonci dobrovolno pristapuvaat kon razni verski zaednici i sekti, a toa sekako ne zna~i i deka tie avtomatski si ja menuvaat i nacijata. Poradi ova terminot potur~uvawe e celosno pogre{en, bidej}i denes vo islamot ima milioni vernici, koi ne se Turci. Da zememe, na primer, nekoj dene{en etni~ki Makedonec, koj }e pristapi kon nekoja indiska sekta. Zarem toj preku no} }e stane Indus i zarem preku no} }e go zaboravi maj~iniot makedonski jazik i naedna{ }e po~ne da zboruva hindu? Sekako deka e besmisleno i da se pretpostavi takvo ne{to. Doti~niot Makedonec mo`e samo da si go smeni krstenoto ime so nekoe indisko ime vo sklad so tradicijata i pravilata na sektata kon koja pri{ol i ~ii na~ela gi prifatil. Toa {to se slu~uva denes so Makedoncite, koi preminuvaat vo razni verski zaednici i sekti (menuvaj}i si go samo imeto i po nekoja navika vo `ivotot) e potpolno istoto so ona {to se slu~uvalo vo po~etokot na 19 vek (no i porano), koga odreden broj toga{ni Makedonci preminale vo islamot (menuvaj}i si go samo imeto i veroispovedta). Nivnite potomci denes se na{ite krvni bra}a Makedoncite-muslimani (Dokumentite za preo|aweto na pravoslavnite Makedonci vo islamot se prezemeni od edicijata "Turski dokumenti za makedonskata istorija",Skopje, 1957 godina).

Poradi seto ova vistinska ludost i ~ist antimakedonizam e denes da se navreduvaat Makedoncite pome|u sebe, samo zatoa {to pripa|aat na razni veroispovedi.

Ovde, pred s#, mislam na kvazi-"pravoslavnite" poedinci, koi glavno poradi sopstveniot prostotilak, gi navreduvaat na{ite sonarodnici Makedonci-muslimani, gi narekuvaat "[iptari", im gi kamenuvaat du}anite i sl. Vakov antimakedonizam ne smee da se dozvoli! Duri li~no znam za eden tragi~en primer na Makedonec so islamska veroispoved, koj na Kosovo svoevremeno bil sleden od srpskata policija kako "makedonski nacionalist" zatoa {to nasekade gi ubeduval goranite deka se Makedonci, no koga doa|al vo Makedonija, od strana na nekoi ovde{ni prosti Makedonci, bil navreduvan so zborovite deka e "[iptar" i sl. Tokmu ova go ~ekaat golemoalbanskite nacionalisti, koga nasilstvoto vrz Makedoncite-muslimani go koristat za svoi celi i za nivno privlekuvawe i polesno pretopuvawe vo albanskiot narod.

Od druga strana postoi i obraten proces, koga oddelni Makedonci-muslimani se vklu~uvaat vo redovite na albanskite teroristi ili sluguvaat vo albanskite partii na {teta na sopstvenite sonarodnici Makedonci!

Taka, sosema e mo`no vo borbite okolu Tetovo i Kumanovo i vo kamenuvaweto na du}anite na nedol`nite Makedonci muslimani, od sprotivni strani da se na{le dale~ni rodnini, koi istoriskata sudbina gi razdelila vo dve veroispovedi, iako krvta im ostanala ista.

Sepak, golem del od vinata e vo nadle`nite institucii, koi mora poenergi~no da rabotat na nivno pocelosno vklu~uvawe vo site sferi na `ivotot na na{ata dr`ava, kako i na edukacija na na{iot narod deka tie se sostaven del od makedonskata nacija. Dokolku se vodi pravilna politika kon Makedoncite-muslimani, tie mo`at da bidat eden od klu~nite faktori vo problemite so golemoalbanskiot nacionalizam. Imeno, poznato e deka mnogu oblasti vo zapadna Makedonija se naseleni so Makedonci-muslimani, koi poradi pogre{nata politika kon niv, se deklariraat kako Albanci. Dokolku tie se "vratat" kon na{ata nacija, toga{ demografskata slika vo ovie oblasti zna~itelno }e se promeni. Poradi toa, treba da rabotime na zbli`uvawe so Makedoncite-muslimani, a ne da gi brkame od nas. Makedoncite-muslimani ne smeeme da gi zagubime kako del od na{ata nacija i sekoj pravoslaven Makedonec {to }e gi navredi nivnite nacionalni ili religiozni ~uvstva ili e platenik na golemoalbanskata propaganda ili e neizdelkan prostak! Treto nema.