Sakam javno da ja iska`am mojata revoltiranost za zakonot i za nekoi raboti koi se odvivaat vo na{ata ubava Makedonija.

Mojot problem veruvam deka im e poznat na mnogumina. Jas, kako gra|anin, rodena sum vo Makedonija kade {to `iveev 17 godini. Denes `iveam i rabotam vo [vajcarija i ne mo`am da imam makedonski paso{. Mene mojata dr`ava ne me priznava kako gra|anin i ve}e 10 godini ne mi dava paso{. Sekoga{ odgovorot e ist: "Ne mo`e". Zarem 17 godini ne se dovolni?

Kade da se obratam za da dobijam paso{, kakov {to mi prilega?

^lenovite na moeto semejstvo imaat paso{i, a jas nemam. Jas, so privremeni dozvoli, dobiv paso{ od druga dr`ava koja e priznata vo svetot, pa taka mo`am da patuvam.

Moeto prezime e "krivo", odnosno Jovi}, a toj Jovi} 40 godini rabote{e i `ivee{e vo Makedonija.

Kako mo`e na eden Albanec, dojden v~era, da mu se dade paso{, a mene ne? Jas }e vi odgovoram: Zatoa {to davaat mito. Ete, zatoa dojde do ova! So mito i korupcija ne se gradi dr`ava.

Po~ituvani bra}a i sestri Makedonci i Makedonki,

Oficijalno vo mart 2001 godina zapo~na sudirot na makedonskite bezbednosni sili i {iptarskite ekstremisti vo tetovskiot region, so {to be{e izvr{ena agresija i velepredavstvo od {iptarskite ekstremisti.

Makedonskata dr`ava be{e vovle~ena vo vojna.

Nie od svetskata makedonska organizacija "Makedonski lavovi", kako za{titnik na interesite na Makedoncite izgoneti i raseleni {irum svetot i kako ~uvar na makedonskite nacionalni interesi vo sega vozobnovenata makedonska dr`ava na eden del od svojata teritorija, go svika na ~etvrti maj godinava svoeto godi{no sobranie kade bea prisutni delegati od site delovi na makedonskata etni~ka teritorija.

Na ovaa sredba bea doneseni mnogu va`ni odluki:

Organizacijata "Makedonski lavovi" vedna{ i bezuslovno }e mora da stapi vo odbrana na makedonskata dr`ava. Obvrska i ~est na sekoj Makedonec, po rod i dr`avjanstvo od Makedonija i od celiot svet, e dol`en da gi brani i odbrani samostojnosta, teritorijalniot integritet, imeto na Makedonija i na makedonskiot narod, a osobeno makedonskite lavovi, koi so zakletva se obvrzaa deka }e ja branat makedonskata dr`ava.

Bra}a i sestri Makedonci, kako {to gledate, makedonskata dr`ava vo ovoj moment stana zalo`nik na crno-belata politi~ka razre{nica vo R. Makedonija, nametnata od VMRO-DPMNE, SDSM, VMRO-Vistinska, PDP i PDPA, koija dovedoa makedonskata dr`ava vo politi~ki kolaps.

Se podgotvuva promena na Ustavot so {to nie, makedonskiot narod, }e ja izgubime dr`avnosta. Poradi vakvata sotojba Sovetot na svetskata organizacija "Makedonski lavovi" go povikuva makedonskiot narod da se priklu~i vo zaedni~ka borba za osloboduvawe na Makedonija.

Sovetot na "Makedonski lavovi" ispra}a srde~ni pozdravi do makedonskata Armija i pripadnicite na MVR, koi po cena na svoite `ivoti ja branat makedonskata dr`ava i se nadevame oti vo skoro vreme so zaedni~ki sili }e se sprotivstavime na teroristite i balisti~kite bandi koi go zagrozuvaat suverenitetot i teritorijalniot integritet na makedonskata dr`ava.

Bra}a i sestri Makedonci, nemojte da gi zatvorate o~ite pred vistinata oti s# zavisi od va{eto u~estvo - dali }e ja ima Makedonija ili }e ja snema od svetskata karta. S# se raboti od voljata na narodot za narodot makedonski. Neka ni e na pomo{ Gospod Bog!

Nie, makedonskite lavovi, na makedonskiot narod mu davame vetuvawe oti nikoga{ i so nikogo nema da pregovarame za imeto Makedonija, za znameto so 16-zra~noto sonce, za grbot na makedonskata dr`ava so lav - toa se obele`ja pod koi }e se borat makedonskite lavovi.

Vedna{ i bezuslovno barame od Evropa na Makedoncite koi se nao|aat pod okupacija na Atina, Sofija, Belgrad i Tirana da im se dadat site ~ove~ki prava spored Helsin{kata konvencija i istovremeno da im se otvorat {koli za da mo`at da go u~at svojot maj~in jazik. Na Evropa & pora~uvame da zapo~ne so izrabotka na planot okolu obedinuvawe na makedonskata dr`ava koja so Bukure{kiot dogovor tie ja podelija.

Od objavuvaweto na ova oficijalno pismo edinstveni partii so koi }e bideme vo kontakt vo vreme na na{eto dejstvuvawe se: MAAK Konzervativna, Narodna volja i Demokratskata partija na Tomislav Stojanovski -Bombaj. Preku ovie partii }e go izvestuvame makedonskiot narod za na{eto dejstvuvawe.

Smetaj}i deka makedonskiot narod, vrz osnova na pravoto na sekoj narod na samoopredeluvawe, ima istorisko prirodni i neprikosnoveno pravo na sopstvena, slobodna, suverena, samostojna i nezavisna dr`ava Makedonija.

Da `ivee Makedonija, da `ivee makedonskiot narod!

Nie sme ja konstatirale ubistveno te{kata polo`ba na makedonskiot narod vrz ~ij integritet se nafrlile balkanskite propagandi, poddr`uvani od doma{nite PDP i DPA – {ovinisti~ki propagandi {to go raspar~uvaat besno-neprijatelski partii {to sekoj ~as go "demokratiziraat" so potkupi i so progoni, yverski ubistva vo koi zemaa u~estvo i t.n. ONA-klerot koj gi sobira i poddr`uva negovite najrasipani elementi koi ne razvratuvaat moralno, umstveno i politi~ki, n# zadu{uvaat, i koi imaat svoe ime i prezime: Arben Xaferi i Imer Imeri. Tie budat sila vo site borbi, a vrz glavata im le`i te{koto i go vadat `elezniot kalpak na "Golema Albanija" {to ne im dava da za~ekorat napred. Se nametnuva pra{aweto dali Organizacijata na obedinetite nacii e vistinski prijatel na mirot, ili samo po potreba. Nie Makedonci ne mo`eme da se somnevame koga e vo pra{awe na{eto opstojuvawe - ili }e n# bide ili }e bideme izbri{ani vo eden istoriski mig kako {to e ovoj.

Sakame da zavr{ime so citat na Dimo Haxi Dimov koj, me|u drugoto, tvrdi: "Nekoga{ okolu Goceta se ~uvstvuvame kako edna ~elad i anarhisti i nacionalisti, za{to mislevme i dejstvuvavme samo kako Makedonci site do eden i site kako eden".

Ako sega ne{to zgre{ime, vo istorija nema da bide izbri{ano.

Pred nekoe vreme prifativ edna mlada bra~na dvojka da `ivee kaj mene. Bidej}i bea bez stan, od so`aluvawe gi smestiv vo edna soba. Otkako se razmno`ija, pobaraa da im se dade i polovina ku}a, a potoa i da vovedat red vo moeto doma}instvo. Se pra{uvam - dali toa da im go dozvolam?

]e bidam kus i jasen: So promena na Ustavot i so proglasuvawe na dva ustavotvorni naroda vo Makedonija se gubi pravoto na ustavotvornost na makedonskiot narod. So voveduvawe na dvojazi~nost vo slu`benite pravni normi se gubi mo`nosta za realno izrazuvawe na makedonskiot narod. So voveduvawe na dvojazi~no obrazovanie se gubi nau~no-obrazovniot stil na vospituvawe i niza drugi primeri {to mo`at da doka`at deka so promena na Ustavot, makedonskiot narod }e go izgubi avtoritetot na svoeto postoewe, odnosno negovite ustavni prava }e se namalat, t.e. }e se prepolovat.

Tatko mi dojde od selo zatoa {to tamu ne mu odgovara{e, bara{e ne{to podobro. Ako i nim ovde ne im odgovara, neka odat tamu kade {to }e im bide podobro. Ova ostanuva vaka kako {to e dosega. Dobija premnogu. Nivnite prava, vo svetot nikade nema da gi dobijat, a kaj nas gi u`ivaat. Ako im dade{ prst, ja baraat cela raka. Dovolno e samo da gi imaat osnovnite prava za normalno egzistirawe.

Evropa, za `al, mo`e da se sporedi so bolnica. Vo nejzinite ramki gi ima onie koi se vo svoite luksuzni oddelenija poradi problemite so nezapirliviot apetit {to im go ovozmo`uva blagosostojbata vo me{avina so egoizmot i onie koi se na oddelenija za siroma{ni i kade problemite so linijata se vo sprotivna nasoka. Ima s#! No, posebno ta`no e toa {to lekarite se nesposobni i zgora na toa ne si ja priznavaat nesposobnosta, pa i nezainteresiranosta, onevozmo`uvaj}i im taka na kvalitetnite i zainteresiranite da gi popravat sostojbite. Stetoskopite dodu{a im se odli~ni, s# slu{aat, s# mo`at da razberat, no doktorite {to gi nosat postojano paradiraj}i nasekade ne znaat ili ne sakaat da go prezemat potrebnoto. Osvedo~enata neuspe{nost prodol`uva i natamu, pa vo kus period, pokraj starite, pravi i novi gre{ki (koi taka bi mo`ele da se nare~at samo dokolku se nesvesno storeni).

Najslikovit e primerot so Republika Makedonija i so makedonskiot narod. Taka taa ni kriva ni dol`na be{e izlo`ena na razorna dieta - sankcii koga sosedot Jugoslavija & be{e vo karantin poradi mentalni problemi na nejzinot voda~ koi rezultiraa so vojni. A toj voda~ot, u{te dodeka be{e vo politi~kite peleni, se poznava{e kakov }e porasne, no doktorite ne samo {to ne go spre~uvaa, tuku so jakneweto na negoviot politi~ki rejting go ostavija da napravi, so sebe sli~nite, od drugite strani golemo krvoprolevawe. Po toa doktorite, so bombardirawe od 78 dena pri {to be{e primeneta terapija so zra~ewe i hemiska, ja prefrlija kaj drug golemodr`avnata bolest i go razvija do usvituvawe ognot na te{kata epidemija - albanskiot golemodr`aven ekstremen nacionalizam. I povtorno mesto vistinskite lekovi za takov tumor, doktorite stavaat samo ladni oblogi i ne go ~epkaat pri~initelot - albanskiot faktor, tuku na Makedonija (oslabena vo me|uvreme i od bojkotot pretrpen od strana na Grcija zatoa {to saka{e da si go nosi svoeto, prirodno ime), slaba ama zdrava, & diktiraat da se prilagodi na tumorot koj bi trebalo da bide otstranet do posledna kletka, & baraat da izvr{i ustavni promeni! Baraat i da otvori univerzitet na albanski, na jazik za koj vo Makedonija ima mesto na legalnite univerziteti, a istovremeno nema mesto za Makedoncite, ta mnogu od niv se prinudeni da odat vo Bugarija koja im otvora vrati od asimilatorski pobudi. Taka na izopa~enoto barawe od bolniot se le~i zdraviot, na bolniot nikoj ne mu se ni zakanuva so lekuvawe.

Mo`ebi e toa taka, zatoa {to najva`nite me|u doktorite imaat primeno nekoe podaro~e od bolniot koj se zanimava i so proda`ba na droga, a mo`ebi imaat i nekoi zaedni~ki interesi?!

Ova nitu bilo, nitu }e bide. Zarem ne gledate {to pravat na{ite "prijateli" NATO i Evropa? Jas navistina ne sum u~ena, no ova {to Makedonija go do`ivuva od vas e sramota, bidej}i ste intelektualci, a narodot go donesovte do rabot na siroma{tijata, a na{ata majka Makedonija ja stavivte vo crnina i krvovi. [to u{te treba da se slu~i, za da vi tekne? Celta e Makedonija da se izbri{e od geografskite karti. Pa, neli gledate od izjavite na Robertson kakov apel vi ispra}aat koga }e vidat deka napreduvate vo odbranata za na{ite teritorii? Da ste bile pretpazlivi koga pukate po niv. Ajde!? Da ne treba i na kafe da gi viknete!? More i toa }e go napravite ako vi ka`at! Sramota! Lu|e odete si, s# {to mo`e{e da se napravi lo{o za Makedonija, za 10 godini, napravivte.

Ve molam, ili barajte pomo{ od Rusite, tie se edinstvenite {to mo`at da ni pomognat, ili pod itno ostavete s# i begajte dodeka e vreme. Nie sakame vlada {to so nikogo nema da pregovara za ni{to, zatoa {to nikoj od nadvor nema pravo da & se me{a na edna suverena dr`ava, osobeno za promeni na nejziniot Ustav.

Narode makedonski, ne dozvoluvaj smrtta na na{ite vojnici {to zaginaa za Makedonija da bide vo polza na [iptarite, {to se instrument na NATO i Evropa. Tie sakaat zasekoga{ da n# uni{tat, zatoa {to sme im trn vo oko. Ako ostaneme kako Republika Makedonija, toga{ nivnata politika pa|a vo voda.

So po~it i qubov za mojata tatkovina od edna ta`na Makedonka od Germanija.

Smiluvajte se g. Trajkoski i g. Georgievski na site nas i milostivo gledajte na nas oti Makedonija ja zavivte vo crnila. Va{ite race se vrzani, va{ite neprijateli gi pu{tivte pusto{ da pravat od site strani.

Zo{to kleknavte tu|inci da ve mirat, zo{to kleknavte? Tu|inci Makedonija da ja ni{tat? Zo{to kleknavte, pa majki da gorat, vo crno da ta`at? Zo{to g. Trajkovski i g. Georgievski ne otidovme vo Kosovo i Albanija? Da im se pla{ime na prokletite ku~iwa?! Dosta ja par~ea, dosta ja delea.

Ve molam pobrzajte g. Trajkovski i g. Georgievski. Osvestete se, za{to du{manite ve krotat i ve ni{tat koga vi velat nikoj nema osven nas. Ne barajte pomo{ od NATO. Terajte gi nadvor, tie ve zaslepija, ve uni{tija, i u{te }e ve ni{tat. Soberi go siot narod makedonski, iako rasplivan po tu|ini, da staneme na zdravi noze kako na{ite predci so `estok ogan da bide izgoren protivnikot. Zo{to da vladeat, prokletnici prokleti da bidat, glavi da izgubat so pomo{ od stvoritelot na{ Bog! Mirno jadea i pieja, a sega se razgnevija, vi gi udrija no`evite vo ple{ki. Sedevte na trkalezni masi, se dogovaravte, ve la`ea, vi go crpea mozokot, ve falea, a vie ne se}avate {to }e stane i eve taka bidna. Dozvolivte da n# trebat od svojata dr`ava, od oazata na mirot.

Na{ite dedovci i pradedovci amanet ostavale i vikale: ^uvajte se ~eda od ku~iwata, oti tie se od ku~ka rodeni, }e dojdat kako kradci, }e se obiduvaat, s# }e otkupuvaat, }e siluvaat. A eve i toa dojde. Im dadovte {koli, fakulteti. Im dadovte s#.

Povikajte go na{iot makedonski narod da se doka`e voljata narodna deka ima podgotveni lica koi znaat idninata da ja vodat ne so krvoprolevawa, tuku so um.

Gospodine Solana,

Koga dojdovte posleden pat, istiot den teroristite vlegoa vo Ara~inovo. Pri sekoe Va{e doa|awe sleduvaat ubistva od zasedi na bezbednosnite sili. Ne velam deka Vie im do{epnuvavte, deka im namignuvate toa da go napravat, ama ~udno sovpa|awe i vo najmala raka zloupotreba na Va{eto doa|awe.

Gospodine Solana, jas ne veruvam deka ne Vi e poznato oti albanskoto malcinstvo (posebno nivnite lideri) se gra|ani od prv red (a i kako kolektivitet), a Makedoncite i drugite od podolen red. Od prviot den na nezavisnosta na dr`avata, tie imaat izbor od dve himni, od dve znamiwa i sekoga{ go izbiraat na sosednata dr`ava. Posledici nema. Sankcii nikoj pat. Vo Sobranieto, pratenikot Albanec naj~esto so saati se zakanuva, ucenuva, dr`i lekcija za demokratijata, za "mirot" koj{to e vo racete na Albanecot i deka toj e onoj {to odlu~uva dali }e ima "mir" i dali }e opstoi Republika Makedonija. Ako Makedonec od albansko poteklo go prekr{i zakonot, sekoga{ }e ima izlez da ne odgovara, za{to negovite lideri }e se povikaat na kolektivitetot. Ova malcinstvo u`iva golema lepeza na prava na jazik, kultura, obi~ai, folklor i vera. Tie prava se i nad me|unarodnite standardi, {to se vra}a kako bumerang, odnosno novi kolektivni barawa, koi ne se novi, za{to tie se javuvaat i po prviot den na nezavisnosta. Gospodin Xaferi nitu so eden zbor ne projavil interes kako stojat rabotite so gra|anskite i individualnite prava, tuku samo za kolektivnite kade {to se dobivaat najmnogu poeni. Kolektivnite prava i privilegiite ja razgradija gra|anskata dr`ava, a kade vodat novite barawa na kolektivot, doprva }e vidime.

Republika Makedonija e mala, slaba i siroma{na dr`ava. Zapad i NATO se mo}ni faktori i dr`avata Va{ite preporaki dosledno }e gi realizira, iako se daleku od objektivnite kriteriumi. Da ja zememe samo zastapenosta vo instituciite na Makedoncite Albanci. @enata Albanka, pokraj tradicijata, ima i politi~ka i verska poraka da odgleduva mnogu deca i taka taa e daleku od pomislata da se vraboti. Ma`ite, pak, se opredeluvat za podohodovni zanimawa, siva ekonomija, za kvanta{ki pazar, trgovija so oru`je, droga, belo robje, {verc so cigari i drugi akcizni stoki. Profesijata ne se opredeluva so dekret, so kvoti. Takvo ne{to nema{e i vo ednoumieto. Kako naedna{ da nema duzina deca, za vo Zavodot za platen promet da imame i Albanki? I ne samo tamu. Balkanskite Talibanci gi imaat site prava, a vr{at teror za svoja teritorija.

Nie, u~esnicite na 45-ta sredba na pravnicite od stopanstvoto na Republika Makedonija {to se odr`a od 7-9 juni 2001 godina vo Ohrid, na koja posebno vnimanie posvetivme na pravnata dr`ava i vladeeweto na pravoto kako temelni principi na sovremenite demokratski op{testva, imaj}i ja predvid serioznosta na ustavnata, politi~kata i bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija;

zagri`eni za idninata, integritetot i stabilnosta na Republika Makedonija;

ubedeni deka po~ituvaweto na Ustavot i funkcioniraweto na instituciite na ustavnata demokratija e edinstvena garancija za za{tita na integritetot na dr`avata i za ostvaruvawe na ~ovekovite prava; znaej}i deka ostvaruvaweto na politikata vo granicite na pravoto e imanentno barawe na principite na pravnata dr`ava i vladeeweto na pravoto; celosno go poddr`uvame i se priklu~uvame kon obra}aweto na Pravniot fakultet vo Skopje do makedonskata i me|unarodnata javnost po povod aktuelnite nastani vo Republika Makedonija i insistirame na:

Itno zapirawe na teroristi~kite napadi vrz teritorijalniot integritet i suverenitet na Republika Makedonija, vrz civilnoto naselenie, mirot i spokojstvoto na site na{i gra|ani, na ~ovekovite slobodi i prava i na odnosite na tolerancija i zaemno uva`uvawe vo Makedonija;

Dosledna primena na site instrumenti na pravnata dr`ava za spre~uvawe na natamo{no zagrozuvawe na teritorijalniot integritet na Republika Makedonija, nejzinite vitalni interesi i na ~ovekovite slobodi i prava;

Sobranieto, Vladata i Pretsedatelot na Republika Makedonija da izgradat svest za stepenot na svojata odgovornost vo odnos na sopstveniot narod i dr`ava i neodlo`no da gi ispolnat site so Ustavot i zakonite predvideni obvrski za vospostavuvawe na fakti~ka vlast vrz celata teritorija na Republika Makedonija;

Produktivno prodol`uvawe na raspravata za otvorenite pra{awa vo instituciite na politi~kiot i pravniot sistem;

Vozdr`uvawe od kakvi i da e pottiknuvawa na razgoruvawe na me|uetni~ka netrpelivost. Krajno neodgovorni se javnite zalo`bi za re{avawe na aktuelnite sostojbi vo dr`avata so me|uetni~ka vojna, etni~ko ~istewe ili razmena na teritorii, {to se ostatoci od edno ne tolku damne{no minato vo koe najgolema `rtva be{e tokmu makedonskiot narod;

Re{avaweto na oddelnite barawa na pripadnicite na albanskoto malcinstvo, kako vpro~em i na koe i da e drugo malcinstvo {to `ivee vo Makedonija da se odviva preku unapreduvawe na ~ovekovite slobodi i prava i vo toj kontekst garantiraweto i primenata na evropskite standardi za pravata na pripadnicite na malcinstvata.

Podgotveni sme da gi stavime na raspolagawe site na{i nau~ni i stru~ni sposobnosti za re{avawe na problemite so koi se soo~uva Makedonija vo ovoj moment.

Barame evropskata i me|unarodnata zaednica re{itelno da gi poddr`i naporite na site demokratski sili vo na{ata dr`ava za nadminuvawe na krizata i, pokraj prete`no verbalnata poddr{ka, mnogu poefikasno da gi izvr{uva svoite nesomneno me|unarodnopravno prezemeni obvrski vo odnos na vistinskite koreni na na{iot problem, koi se nao|aat vo mno{tvoto nere{eni pra{awa vo Kosovo kako del na Sojuzna Republika Jugoslavija, koe e pod kontrola na OON.

Apelirame do klu~nite faktori vo me|unarodnata zaednica, povtoruvaj}i gi istoriskite gre{ki vo odnos na Makedonija, da ne sozdavaat novi, nere{livi problemi na ovie prostori.

[to im e zaedni~ko na Milo{evi} i na Mejdani (M i M)?

- Po~etnata bukva M na nivnite prezimiwa.

[to u{te im e zaedni~ko na M i M?

- I dvajcata se promotori na doktrinite na nivnite nacii za golemosrpska, odnosno golemoalbanska dr`ava, preku izvesni dokumenti na nacionalnite akademii na Srbite, odnosno na Albancite.

Dali pretstoi obvinenie za Milo{evi} za voeni zlostorstva na prostorite na porane{na Jugoslavija na koi vojuvale Srbite?

- Odgovorot najsigurno go znae Karla del Ponte.

Od kade se snabduva{e so oru`je slavnata od Kadare OVK na Kosovo, za vojuvawe protiv jugoslovenskite vooru`eni sili i za proteruvawe na Srbite od Kosovo?

- Od Albanija.

Kade se obu~uvaa albanskite vooru`eni teroristi na OVK za vojuvawe protiv jugoslovenskite odbranbeni sili i za proteruvawe na Srbite od Kosovo?

- Vo voenite kampovi vo Albanija.

[to ostanuva kako traen beleg od istovremenoto pretsedatelstvuvawe na M i M?

- Traen beleg e genocidot na Kosovo.

Koj nad kogo izvr{i genocid na Kosovo: Srbite nad Albancite ili Albancite nad Srbite?

- Odgovorot go o~ekuvam od Karla del Ponte, od ~itatelite, od novinarite, od kolumnistite - Sa{ko Nasev, Qubomir Fr~kovski, Qubomir Cuculovski i drugi.

Kako mo`e da se obnovi nacionalfa{isti~kata tvorba "golema Albanija" 1941-1944?

- So obnova na nacionalfa{izmot vo Evropa, preku glumewe ~ovekovi prava.

Od kade se snabduva so oru`je ONA (OVK) vo Republika Makedonija?

- Eden od odgovorite e: od Albanija.

Kade se obu~uvaat albanskite teroristi na ONA (OVK) za voeni zlodela vo Makedonija?

- Vo voenite kampovi za obuka na teroristi vo Albanija. Toa go znaat razuznava~ki amateri, CIA, ruskite razuznava~ki slu`bi i drugi.

Dali kon Albanija treba da se primenat me|unarodni sankcii poradi dejstvijata vo Makedonija od poslednite dve pra{awa?

- Odgovorot go o~ekuvam od ~itatelite, novinarite, kolumnistite (od onie koi gi spomnav pogore i od drugi) od nadle`nite doma{ni faktori, diplomatite i od drugi i drugi?

Dali stavovite na Mejdani i na negovite najbliski sorabotnici od dr`avniot i politi~iot vrv na Albanija i barawata na albanskite teroristi, vo pogled na "voveduvawe dr`avotvornost" na Albancite vo makedonskiot Ustav, se poklopuvaat?

- Postoi potpolna identi~nost me|u barawata na teroristite i stavovite na dr`avniot vrv na Albanija, na celiot parlamentaren sostav, na Akademijata na naukite na Albanija na ~elo so akademik Uli Popa, taka {to Mejdani i negovoto dru{tvo cvrsto se legitimiraat kako politi~ko krilo na ONA (OVK).

Dali Republika Albanija se me{a vo vnatre{nite raboti na Republika Makedonija?

- Da, no ni Trajkovski, ni Georgievski, ni Ilinka Mitreva, ne im prerekle na svoite partneri od Albanija za toa me{awe. Od Ilinka Mitreva mo`e da se o~ekuva da mu prere~e na Paskal Miqo.

Dali Mejdani treba da odgovara pred Ha{kiot tribunal za nasilstvata i masakrite od strana na negovite vooru`eni soidejnici i izvr{iteli vo Republika Makedonija?

- Odgovor o~ekuvam od Karla del Ponte?

Vo {to }e bide razlikata me|u Milo{evi} i Mejdani, ako za vtoriot ne se najavi mo`nost da se pojavi pred Ha{kiot tribunal?

- Odgovorot ne go o~ekuvam od Karla del Ponte.