So mito i korupcija ne se gradi dr`ava

Sakam javno da ja iska`am mojata revoltiranost za zakonot i za nekoi raboti koi se odvivaat vo na{ata ubava Makedonija.

Mojot problem veruvam deka im e poznat na mnogumina. Jas, kako gra|anin, rodena sum vo Makedonija kade {to `iveev 17 godini. Denes `iveam i rabotam vo [vajcarija i ne mo`am da imam makedonski paso{. Mene mojata dr`ava ne me priznava kako gra|anin i ve}e 10 godini ne mi dava paso{. Sekoga{ odgovorot e ist: "Ne mo`e". Zarem 17 godini ne se dovolni?

Kade da se obratam za da dobijam paso{, kakov {to mi prilega?

^lenovite na moeto semejstvo imaat paso{i, a jas nemam. Jas, so privremeni dozvoli, dobiv paso{ od druga dr`ava koja e priznata vo svetot, pa taka mo`am da patuvam.

Moeto prezime e "krivo", odnosno Jovi}, a toj Jovi} 40 godini rabote{e i `ivee{e vo Makedonija.

Kako mo`e na eden Albanec, dojden v~era, da mu se dade paso{, a mene ne? Jas }e vi odgovoram: Zatoa {to davaat mito. Ete, zatoa dojde do ova! So mito i korupcija ne se gradi dr`ava.

Radmila Talev 


Da se obedini makedonskata dr`ava

Po~ituvani bra}a i sestri Makedonci i Makedonki,

Oficijalno vo mart 2001 godina zapo~na sudirot na makedonskite bezbednosni sili i {iptarskite ekstremisti vo tetovskiot region, so {to be{e izvr{ena agresija i velepredavstvo od {iptarskite ekstremisti.

Makedonskata dr`ava be{e vovle~ena vo vojna.

Nie od svetskata makedonska organizacija "Makedonski lavovi", kako za{titnik na interesite na Makedoncite izgoneti i raseleni {irum svetot i kako ~uvar na makedonskite nacionalni interesi vo sega vozobnovenata makedonska dr`ava na eden del od svojata teritorija, go svika na ~etvrti maj godinava svoeto godi{no sobranie kade bea prisutni delegati od site delovi na makedonskata etni~ka teritorija.

Na ovaa sredba bea doneseni mnogu va`ni odluki:

Organizacijata "Makedonski lavovi" vedna{ i bezuslovno }e mora da stapi vo odbrana na makedonskata dr`ava. Obvrska i ~est na sekoj Makedonec, po rod i dr`avjanstvo od Makedonija i od celiot svet, e dol`en da gi brani i odbrani samostojnosta, teritorijalniot integritet, imeto na Makedonija i na makedonskiot narod, a osobeno makedonskite lavovi, koi so zakletva se obvrzaa deka }e ja branat makedonskata dr`ava.

Bra}a i sestri Makedonci, kako {to gledate, makedonskata dr`ava vo ovoj moment stana zalo`nik na crno-belata politi~ka razre{nica vo R. Makedonija, nametnata od VMRO-DPMNE, SDSM, VMRO-Vistinska, PDP i PDPA, koija dovedoa makedonskata dr`ava vo politi~ki kolaps.

Se podgotvuva promena na Ustavot so {to nie, makedonskiot narod, }e ja izgubime dr`avnosta. Poradi vakvata sotojba Sovetot na svetskata organizacija "Makedonski lavovi" go povikuva makedonskiot narod da se priklu~i vo zaedni~ka borba za osloboduvawe na Makedonija.

Sovetot na "Makedonski lavovi" ispra}a srde~ni pozdravi do makedonskata Armija i pripadnicite na MVR, koi po cena na svoite `ivoti ja branat makedonskata dr`ava i se nadevame oti vo skoro vreme so zaedni~ki sili }e se sprotivstavime na teroristite i balisti~kite bandi koi go zagrozuvaat suverenitetot i teritorijalniot integritet na makedonskata dr`ava.

Bra}a i sestri Makedonci, nemojte da gi zatvorate o~ite pred vistinata oti s# zavisi od va{eto u~estvo - dali }e ja ima Makedonija ili }e ja snema od svetskata karta. S# se raboti od voljata na narodot za narodot makedonski. Neka ni e na pomo{ Gospod Bog!

Nie, makedonskite lavovi, na makedonskiot narod mu davame vetuvawe oti nikoga{ i so nikogo nema da pregovarame za imeto Makedonija, za znameto so 16-zra~noto sonce, za grbot na makedonskata dr`ava so lav - toa se obele`ja pod koi }e se borat makedonskite lavovi.

Vedna{ i bezuslovno barame od Evropa na Makedoncite koi se nao|aat pod okupacija na Atina, Sofija, Belgrad i Tirana da im se dadat site ~ove~ki prava spored Helsin{kata konvencija i istovremeno da im se otvorat {koli za da mo`at da go u~at svojot maj~in jazik. Na Evropa & pora~uvame da zapo~ne so izrabotka na planot okolu obedinuvawe na makedonskata dr`ava koja so Bukure{kiot dogovor tie ja podelija.

Od objavuvaweto na ova oficijalno pismo edinstveni partii so koi }e bideme vo kontakt vo vreme na na{eto dejstvuvawe se: MAAK Konzervativna, Narodna volja i Demokratskata partija na Tomislav Stojanovski -Bombaj. Preku ovie partii }e go izvestuvame makedonskiot narod za na{eto dejstvuvawe.

Smetaj}i deka makedonskiot narod, vrz osnova na pravoto na sekoj narod na samoopredeluvawe, ima istorisko prirodni i neprikosnoveno pravo na sopstvena, slobodna, suverena, samostojna i nezavisna dr`ava Makedonija.

Da `ivee Makedonija, da `ivee makedonskiot narod!

Od Slu`bata za informirawe na

"Makedonskite lavovi"


Atak vrz makedonskiot integritet

Nie sme ja konstatirale ubistveno te{kata polo`ba na makedonskiot narod vrz ~ij integritet se nafrlile balkanskite propagandi, poddr`uvani od doma{nite PDP i DPA {ovinisti~ki propagandi {to go raspar~uvaat besno-neprijatelski partii {to sekoj ~as go "demokratiziraat" so potkupi i so progoni, yverski ubistva vo koi zemaa u~estvo i t.n. ONA-klerot koj gi sobira i poddr`uva negovite najrasipani elementi koi ne razvratuvaat moralno, umstveno i politi~ki, n# zadu{uvaat, i koi imaat svoe ime i prezime: Arben Xaferi i Imer Imeri. Tie budat sila vo site borbi, a vrz glavata im le`i te{koto i go vadat `elezniot kalpak na "Golema Albanija" {to ne im dava da za~ekorat napred. Se nametnuva pra{aweto dali Organizacijata na obedinetite nacii e vistinski prijatel na mirot, ili samo po potreba. Nie Makedonci ne mo`eme da se somnevame koga e vo pra{awe na{eto opstojuvawe - ili }e n# bide ili }e bideme izbri{ani vo eden istoriski mig kako {to e ovoj.

Sakame da zavr{ime so citat na Dimo Haxi Dimov koj, me|u drugoto, tvrdi: "Nekoga{ okolu Goceta se ~uvstvuvame kako edna ~elad i anarhisti i nacionalisti, za{to mislevme i dejstvuvavme samo kako Makedonci site do eden i site kako eden".

Ako sega ne{to zgre{ime, vo istorija nema da bide izbri{ano.

Grupa Makedonci intelektualci od Smederevo


Bez promena na Ustavot

Pred nekoe vreme prifativ edna mlada bra~na dvojka da `ivee kaj mene. Bidej}i bea bez stan, od so`aluvawe gi smestiv vo edna soba. Otkako se razmno`ija, pobaraa da im se dade i polovina ku}a, a potoa i da vovedat red vo moeto doma}instvo. Se pra{uvam - dali toa da im go dozvolam?

]e bidam kus i jasen: So promena na Ustavot i so proglasuvawe na dva ustavotvorni naroda vo Makedonija se gubi pravoto na ustavotvornost na makedonskiot narod. So voveduvawe na dvojazi~nost vo slu`benite pravni normi se gubi mo`nosta za realno izrazuvawe na makedonskiot narod. So voveduvawe na dvojazi~no obrazovanie se gubi nau~no-obrazovniot stil na vospituvawe i niza drugi primeri {to mo`at da doka`at deka so promena na Ustavot, makedonskiot narod }e go izgubi avtoritetot na svoeto postoewe, odnosno negovite ustavni prava }e se namalat, t.e. }e se prepolovat.

Tatko mi dojde od selo zatoa {to tamu ne mu odgovara{e, bara{e ne{to podobro. Ako i nim ovde ne im odgovara, neka odat tamu kade {to }e im bide podobro. Ova ostanuva vaka kako {to e dosega. Dobija premnogu. Nivnite prava, vo svetot nikade nema da gi dobijat, a kaj nas gi u`ivaat. Ako im dade{ prst, ja baraat cela raka. Dovolno e samo da gi imaat osnovnite prava za normalno egzistirawe.

Qup~o Stojanovski, Skopje


Bolnica Evropa

Evropa, za `al, mo`e da se sporedi so bolnica. Vo nejzinite ramki gi ima onie koi se vo svoite luksuzni oddelenija poradi problemite so nezapirliviot apetit {to im go ovozmo`uva blagosostojbata vo me{avina so egoizmot i onie koi se na oddelenija za siroma{ni i kade problemite so linijata se vo sprotivna nasoka. Ima s#! No, posebno ta`no e toa {to lekarite se nesposobni i zgora na toa ne si ja priznavaat nesposobnosta, pa i nezainteresiranosta, onevozmo`uvaj}i im taka na kvalitetnite i zainteresiranite da gi popravat sostojbite. Stetoskopite dodu{a im se odli~ni, s# slu{aat, s# mo`at da razberat, no doktorite {to gi nosat postojano paradiraj}i nasekade ne znaat ili ne sakaat da go prezemat potrebnoto. Osvedo~enata neuspe{nost prodol`uva i natamu, pa vo kus period, pokraj starite, pravi i novi gre{ki (koi taka bi mo`ele da se nare~at samo dokolku se nesvesno storeni).

Najslikovit e primerot so Republika Makedonija i so makedonskiot narod. Taka taa ni kriva ni dol`na be{e izlo`ena na razorna dieta - sankcii koga sosedot Jugoslavija & be{e vo karantin poradi mentalni problemi na nejzinot voda~ koi rezultiraa so vojni. A toj voda~ot, u{te dodeka be{e vo politi~kite peleni, se poznava{e kakov }e porasne, no doktorite ne samo {to ne go spre~uvaa, tuku so jakneweto na negoviot politi~ki rejting go ostavija da napravi, so sebe sli~nite, od drugite strani golemo krvoprolevawe. Po toa doktorite, so bombardirawe od 78 dena pri {to be{e primeneta terapija so zra~ewe i hemiska, ja prefrlija kaj drug golemodr`avnata bolest i go razvija do usvituvawe ognot na te{kata epidemija - albanskiot golemodr`aven ekstremen nacionalizam. I povtorno mesto vistinskite lekovi za takov tumor, doktorite stavaat samo ladni oblogi i ne go ~epkaat pri~initelot - albanskiot faktor, tuku na Makedonija (oslabena vo me|uvreme i od bojkotot pretrpen od strana na Grcija zatoa {to saka{e da si go nosi svoeto, prirodno ime), slaba ama zdrava, & diktiraat da se prilagodi na tumorot koj bi trebalo da bide otstranet do posledna kletka, & baraat da izvr{i ustavni promeni! Baraat i da otvori univerzitet na albanski, na jazik za koj vo Makedonija ima mesto na legalnite univerziteti, a istovremeno nema mesto za Makedoncite, ta mnogu od niv se prinudeni da odat vo Bugarija koja im otvora vrati od asimilatorski pobudi. Taka na izopa~enoto barawe od bolniot se le~i zdraviot, na bolniot nikoj ne mu se ni zakanuva so lekuvawe.

Mo`ebi e toa taka, zatoa {to najva`nite me|u doktorite imaat primeno nekoe podaro~e od bolniot koj se zanimava i so proda`ba na droga, a mo`ebi imaat i nekoi zaedni~ki interesi?!

Predrag Nikolovski


Apel do makedonskata Vlada i makedonskiot narod!

Ova nitu bilo, nitu }e bide. Zarem ne gledate {to pravat na{ite "prijateli" NATO i Evropa? Jas navistina ne sum u~ena, no ova {to Makedonija go do`ivuva od vas e sramota, bidej}i ste intelektualci, a narodot go donesovte do rabot na siroma{tijata, a na{ata majka Makedonija ja stavivte vo crnina i krvovi. [to u{te treba da se slu~i, za da vi tekne? Celta e Makedonija da se izbri{e od geografskite karti. Pa, neli gledate od izjavite na Robertson kakov apel vi ispra}aat koga }e vidat deka napreduvate vo odbranata za na{ite teritorii? Da ste bile pretpazlivi koga pukate po niv. Ajde!? Da ne treba i na kafe da gi viknete!? More i toa }e go napravite ako vi ka`at! Sramota! Lu|e odete si, s# {to mo`e{e da se napravi lo{o za Makedonija, za 10 godini, napravivte.

Ve molam, ili barajte pomo{ od Rusite, tie se edinstvenite {to mo`at da ni pomognat, ili pod itno ostavete s# i begajte dodeka e vreme. Nie sakame vlada {to so nikogo nema da pregovara za ni{to, zatoa {to nikoj od nadvor nema pravo da & se me{a na edna suverena dr`ava, osobeno za promeni na nejziniot Ustav.

Narode makedonski, ne dozvoluvaj smrtta na na{ite vojnici {to zaginaa za Makedonija da bide vo polza na [iptarite, {to se instrument na NATO i Evropa. Tie sakaat zasekoga{ da n# uni{tat, zatoa {to sme im trn vo oko. Ako ostaneme kako Republika Makedonija, toga{ nivnata politika pa|a vo voda.

So po~it i qubov za mojata tatkovina od edna ta`na Makedonka od Germanija.

Violeta Najdeska


Edna molba do Vladata

Smiluvajte se g. Trajkoski i g. Georgievski na site nas i milostivo gledajte na nas oti Makedonija ja zavivte vo crnila. Va{ite race se vrzani, va{ite neprijateli gi pu{tivte pusto{ da pravat od site strani.

Zo{to kleknavte tu|inci da ve mirat, zo{to kleknavte? Tu|inci Makedonija da ja ni{tat? Zo{to kleknavte, pa majki da gorat, vo crno da ta`at? Zo{to g. Trajkovski i g. Georgievski ne otidovme vo Kosovo i Albanija? Da im se pla{ime na prokletite ku~iwa?! Dosta ja par~ea, dosta ja delea.

Ve molam pobrzajte g. Trajkovski i g. Georgievski. Osvestete se, za{to du{manite ve krotat i ve ni{tat koga vi velat nikoj nema osven nas. Ne barajte pomo{ od NATO. Terajte gi nadvor, tie ve zaslepija, ve uni{tija, i u{te }e ve ni{tat. Soberi go siot narod makedonski, iako rasplivan po tu|ini, da staneme na zdravi noze kako na{ite predci so `estok ogan da bide izgoren protivnikot. Zo{to da vladeat, prokletnici prokleti da bidat, glavi da izgubat so pomo{ od stvoritelot na{ Bog! Mirno jadea i pieja, a sega se razgnevija, vi gi udrija no`evite vo ple{ki. Sedevte na trkalezni masi, se dogovaravte, ve la`ea, vi go crpea mozokot, ve falea, a vie ne se}avate {to }e stane i eve taka bidna. Dozvolivte da n# trebat od svojata dr`ava, od oazata na mirot.

Na{ite dedovci i pradedovci amanet ostavale i vikale: ^uvajte se ~eda od ku~iwata, oti tie se od ku~ka rodeni, }e dojdat kako kradci, }e se obiduvaat, s# }e otkupuvaat, }e siluvaat. A eve i toa dojde. Im dadovte {koli, fakulteti. Im dadovte s#.

Povikajte go na{iot makedonski narod da se doka`e voljata narodna deka ima podgotveni lica koi znaat idninata da ja vodat ne so krvoprolevawa, tuku so um.

Dola Grujeva


Balkanski Talibanci

Gospodine Solana,

Koga dojdovte posleden pat, istiot den teroristite vlegoa vo Ara~inovo. Pri sekoe Va{e doa|awe sleduvaat ubistva od zasedi na bezbednosnite sili. Ne velam deka Vie im do{epnuvavte, deka im namignuvate toa da go napravat, ama ~udno sovpa|awe i vo najmala raka zloupotreba na Va{eto doa|awe.

Gospodine Solana, jas ne veruvam deka ne Vi e poznato oti albanskoto malcinstvo (posebno nivnite lideri) se gra|ani od prv red (a i kako kolektivitet), a Makedoncite i drugite od podolen red. Od prviot den na nezavisnosta na dr`avata, tie imaat izbor od dve himni, od dve znamiwa i sekoga{ go izbiraat na sosednata dr`ava. Posledici nema. Sankcii nikoj pat. Vo Sobranieto, pratenikot Albanec naj~esto so saati se zakanuva, ucenuva, dr`i lekcija za demokratijata, za "mirot" koj{to e vo racete na Albanecot i deka toj e onoj {to odlu~uva dali }e ima "mir" i dali }e opstoi Republika Makedonija. Ako Makedonec od albansko poteklo go prekr{i zakonot, sekoga{ }e ima izlez da ne odgovara, za{to negovite lideri }e se povikaat na kolektivitetot. Ova malcinstvo u`iva golema lepeza na prava na jazik, kultura, obi~ai, folklor i vera. Tie prava se i nad me|unarodnite standardi, {to se vra}a kako bumerang, odnosno novi kolektivni barawa, koi ne se novi, za{to tie se javuvaat i po prviot den na nezavisnosta. Gospodin Xaferi nitu so eden zbor ne projavil interes kako stojat rabotite so gra|anskite i individualnite prava, tuku samo za kolektivnite kade {to se dobivaat najmnogu poeni. Kolektivnite prava i privilegiite ja razgradija gra|anskata dr`ava, a kade vodat novite barawa na kolektivot, doprva }e vidime.

Republika Makedonija e mala, slaba i siroma{na dr`ava. Zapad i NATO se mo}ni faktori i dr`avata Va{ite preporaki dosledno }e gi realizira, iako se daleku od objektivnite kriteriumi. Da ja zememe samo zastapenosta vo instituciite na Makedoncite Albanci. @enata Albanka, pokraj tradicijata, ima i politi~ka i verska poraka da odgleduva mnogu deca i taka taa e daleku od pomislata da se vraboti. Ma`ite, pak, se opredeluvat za podohodovni zanimawa, siva ekonomija, za kvanta{ki pazar, trgovija so oru`je, droga, belo robje, {verc so cigari i drugi akcizni stoki. Profesijata ne se opredeluva so dekret, so kvoti. Takvo ne{to nema{e i vo ednoumieto. Kako naedna{ da nema duzina deca, za vo Zavodot za platen promet da imame i Albanki? I ne samo tamu. Balkanskite Talibanci gi imaat site prava, a vr{at teror za svoja teritorija.

Jelka Misajlovska, Skopje


Itno zapirawe na teroristi~kite napadi

Nie, u~esnicite na 45-ta sredba na pravnicite od stopanstvoto na Republika Makedonija {to se odr`a od 7-9 juni 2001 godina vo Ohrid, na koja posebno vnimanie posvetivme na pravnata dr`ava i vladeeweto na pravoto kako temelni principi na sovremenite demokratski op{testva, imaj}i ja predvid serioznosta na ustavnata, politi~kata i bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija;

zagri`eni za idninata, integritetot i stabilnosta na Republika Makedonija;

ubedeni deka po~ituvaweto na Ustavot i funkcioniraweto na instituciite na ustavnata demokratija e edinstvena garancija za za{tita na integritetot na dr`avata i za ostvaruvawe na ~ovekovite prava; znaej}i deka ostvaruvaweto na politikata vo granicite na pravoto e imanentno barawe na principite na pravnata dr`ava i vladeeweto na pravoto; celosno go poddr`uvame i se priklu~uvame kon obra}aweto na Pravniot fakultet vo Skopje do makedonskata i me|unarodnata javnost po povod aktuelnite nastani vo Republika Makedonija i insistirame na:

Itno zapirawe na teroristi~kite napadi vrz teritorijalniot integritet i suverenitet na Republika Makedonija, vrz civilnoto naselenie, mirot i spokojstvoto na site na{i gra|ani, na ~ovekovite slobodi i prava i na odnosite na tolerancija i zaemno uva`uvawe vo Makedonija;

Dosledna primena na site instrumenti na pravnata dr`ava za spre~uvawe na natamo{no zagrozuvawe na teritorijalniot integritet na Republika Makedonija, nejzinite vitalni interesi i na ~ovekovite slobodi i prava;

Sobranieto, Vladata i Pretsedatelot na Republika Makedonija da izgradat svest za stepenot na svojata odgovornost vo odnos na sopstveniot narod i dr`ava i neodlo`no da gi ispolnat site so Ustavot i zakonite predvideni obvrski za vospostavuvawe na fakti~ka vlast vrz celata teritorija na Republika Makedonija;

Produktivno prodol`uvawe na raspravata za otvorenite pra{awa vo instituciite na politi~kiot i pravniot sistem;

Vozdr`uvawe od kakvi i da e pottiknuvawa na razgoruvawe na me|uetni~ka netrpelivost. Krajno neodgovorni se javnite zalo`bi za re{avawe na aktuelnite sostojbi vo dr`avata so me|uetni~ka vojna, etni~ko ~istewe ili razmena na teritorii, {to se ostatoci od edno ne tolku damne{no minato vo koe najgolema `rtva be{e tokmu makedonskiot narod;

Re{avaweto na oddelnite barawa na pripadnicite na albanskoto malcinstvo, kako vpro~em i na koe i da e drugo malcinstvo {to `ivee vo Makedonija da se odviva preku unapreduvawe na ~ovekovite slobodi i prava i vo toj kontekst garantiraweto i primenata na evropskite standardi za pravata na pripadnicite na malcinstvata.

Podgotveni sme da gi stavime na raspolagawe site na{i nau~ni i stru~ni sposobnosti za re{avawe na problemite so koi se soo~uva Makedonija vo ovoj moment.

Barame evropskata i me|unarodnata zaednica re{itelno da gi poddr`i naporite na site demokratski sili vo na{ata dr`ava za nadminuvawe na krizata i, pokraj prete`no verbalnata poddr{ka, mnogu poefikasno da gi izvr{uva svoite nesomneno me|unarodnopravno prezemeni obvrski vo odnos na vistinskite koreni na na{iot problem, koi se nao|aat vo mno{tvoto nere{eni pra{awa vo Kosovo kako del na Sojuzna Republika Jugoslavija, koe e pod kontrola na OON.

Apelirame do klu~nite faktori vo me|unarodnata zaednica, povtoruvaj}i gi istoriskite gre{ki vo odnos na Makedonija, da ne sozdavaat novi, nere{livi problemi na ovie prostori.

Zdru`enie na pravnici od stopanstvoto

na Republika Makedonija


Milo{evi} i Mejdani

[to im e zaedni~ko na Milo{evi} i na Mejdani (M i M)?

- Po~etnata bukva M na nivnite prezimiwa.

[to u{te im e zaedni~ko na M i M?

- I dvajcata se promotori na doktrinite na nivnite nacii za golemosrpska, odnosno golemoalbanska dr`ava, preku izvesni dokumenti na nacionalnite akademii na Srbite, odnosno na Albancite.

Dali pretstoi obvinenie za Milo{evi} za voeni zlostorstva na prostorite na porane{na Jugoslavija na koi vojuvale Srbite?

- Odgovorot najsigurno go znae Karla del Ponte.

Od kade se snabduva{e so oru`je slavnata od Kadare OVK na Kosovo, za vojuvawe protiv jugoslovenskite vooru`eni sili i za proteruvawe na Srbite od Kosovo?

- Od Albanija.

Kade se obu~uvaa albanskite vooru`eni teroristi na OVK za vojuvawe protiv jugoslovenskite odbranbeni sili i za proteruvawe na Srbite od Kosovo?

- Vo voenite kampovi vo Albanija.

[to ostanuva kako traen beleg od istovremenoto pretsedatelstvuvawe na M i M?

- Traen beleg e genocidot na Kosovo.

Koj nad kogo izvr{i genocid na Kosovo: Srbite nad Albancite ili Albancite nad Srbite?

- Odgovorot go o~ekuvam od Karla del Ponte, od ~itatelite, od novinarite, od kolumnistite - Sa{ko Nasev, Qubomir Fr~kovski, Qubomir Cuculovski i drugi.

Kako mo`e da se obnovi nacionalfa{isti~kata tvorba "golema Albanija" 1941-1944?

- So obnova na nacionalfa{izmot vo Evropa, preku glumewe ~ovekovi prava.

Od kade se snabduva so oru`je ONA (OVK) vo Republika Makedonija?

- Eden od odgovorite e: od Albanija.

Kade se obu~uvaat albanskite teroristi na ONA (OVK) za voeni zlodela vo Makedonija?

- Vo voenite kampovi za obuka na teroristi vo Albanija. Toa go znaat razuznava~ki amateri, CIA, ruskite razuznava~ki slu`bi i drugi.

Dali kon Albanija treba da se primenat me|unarodni sankcii poradi dejstvijata vo Makedonija od poslednite dve pra{awa?

- Odgovorot go o~ekuvam od ~itatelite, novinarite, kolumnistite (od onie koi gi spomnav pogore i od drugi) od nadle`nite doma{ni faktori, diplomatite i od drugi i drugi?

Dali stavovite na Mejdani i na negovite najbliski sorabotnici od dr`avniot i politi~iot vrv na Albanija i barawata na albanskite teroristi, vo pogled na "voveduvawe dr`avotvornost" na Albancite vo makedonskiot Ustav, se poklopuvaat?

- Postoi potpolna identi~nost me|u barawata na teroristite i stavovite na dr`avniot vrv na Albanija, na celiot parlamentaren sostav, na Akademijata na naukite na Albanija na ~elo so akademik Uli Popa, taka {to Mejdani i negovoto dru{tvo cvrsto se legitimiraat kako politi~ko krilo na ONA (OVK).

Dali Republika Albanija se me{a vo vnatre{nite raboti na Republika Makedonija?

- Da, no ni Trajkovski, ni Georgievski, ni Ilinka Mitreva, ne im prerekle na svoite partneri od Albanija za toa me{awe. Od Ilinka Mitreva mo`e da se o~ekuva da mu prere~e na Paskal Miqo.

Dali Mejdani treba da odgovara pred Ha{kiot tribunal za nasilstvata i masakrite od strana na negovite vooru`eni soidejnici i izvr{iteli vo Republika Makedonija?

- Odgovor o~ekuvam od Karla del Ponte?

Vo {to }e bide razlikata me|u Milo{evi} i Mejdani, ako za vtoriot ne se najavi mo`nost da se pojavi pred Ha{kiot tribunal?

- Odgovorot ne go o~ekuvam od Karla del Ponte.

Kole Mangov, poet i publicist